Zakonita obramba pa je lahko ne samo pravica, ampak resna dolžnost tistega, ki je odgovoren za življenja drugih, za skupni blagor družine ali države.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › I. Spoštovanje do človekovega življenja
Varovanje skupnega blagra družbe more zahtevati, da napadalcu onemogočimo, da bi škodoval. Na tej podlagi je prišlo do spoznanja, da imajo nositelji javne oblasti, pravico in dolžnost, da strogo nastopajo z ustreznimi kaznimi, ne izvzemši smrtno kazen. Iz podobnih razlogov je bila zakonitim oblastem zaupana pravica, da z orožjem odbijejo napadalca na državo.
Tradicionalni nauk Cerkve se je izražal in se še vedno izraža tako, da upošteva stvarne pogoje za skupni blagor in dejanska sredstva za ohranjevanje javnega reda in varnosti oseb. Kolikor za obrambo človeških življenj pred napadalcem in za zaščito javnega reda zadostujejo druga sredstva kakor pa je smrtna kazen in vojaške operacije, je treba dati prednost nekrvavim ukrepom, ker so v boljšem sorazmerju in bolj skladna s ciljem, ki naj bo dosežen in s človeškim dostojanstvom.
Radovoljni uboj
Peta božja zapoved prepoveduje kot nekaj zelo grešnega neposreden in nameren uboj. Morilec in tisti, ki radovoljno sodelujejo pri uboju, store greh, ki vpije v nebo za maščevanje (1 Mz 4,10).
Usmrtitev otroka (prim. CS 51, ' 3), brata, očeta in matere ali sozakonca so posebno hudi zločini zato, ker trgajo naravne vezi. Premisleki evgenizma ali javne higijene ne morejo opravičiti nobenege uboja, tudi če bi ga ukazala javna oblast.
Peta zapoved pove, da ne smemo storiti ničesar z namenom, da bi posredno izzvali smrt kake osebe. Nravna postava zabranjuje, izpostaviti koga brez velikega razloga smrtni nevarnosti, prav tako odkloniti pomoč osebi, ki je v nevarnosti.
Če človeška družba sprejme uničujočo lakoto in se ne trudi, da bi temu odpomogla, je to sramotna krivica in velik greh. Trgovci, ki z oderuštvom in prekupčevanjem povzročajo lakoto in smrt svojih človeških bratov, posredno zagrešijo umor. Treba ga je prisojati njim (prim. Am 8,4-10).
Neradovoljen uboj se nravno ne prisoja. Vendar pa ni opravičen velike krivde, če kdo brez sorazmernih razlogov dela tako, da ima to za posledico smrt, tudi če ni bilo nameravano.