Tradicionalni nauk Cerkve se je izražal in se še vedno izraža tako, da upošteva stvarne pogoje za skupni blagor in dejanska sredstva za ohranjevanje javnega reda in varnosti oseb. Kolikor za obrambo človeških življenj pred napadalcem in za zaščito javnega reda zadostujejo druga sredstva kakor pa je smrtna kazen in vojaške operacije, je treba dati prednost nekrvavim ukrepom, ker so v boljšem sorazmerju in bolj skladna s ciljem, ki naj bo dosežen in s človeškim dostojanstvom.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › I. Spoštovanje do človekovega življenja
Radovoljni uboj
Peta božja zapoved prepoveduje kot nekaj zelo grešnega neposreden in nameren uboj. Morilec in tisti, ki radovoljno sodelujejo pri uboju, store greh, ki vpije v nebo za maščevanje (1 Mz 4,10).
Usmrtitev otroka (prim. CS 51, ' 3), brata, očeta in matere ali sozakonca so posebno hudi zločini zato, ker trgajo naravne vezi. Premisleki evgenizma ali javne higijene ne morejo opravičiti nobenege uboja, tudi če bi ga ukazala javna oblast.
Peta zapoved pove, da ne smemo storiti ničesar z namenom, da bi posredno izzvali smrt kake osebe. Nravna postava zabranjuje, izpostaviti koga brez velikega razloga smrtni nevarnosti, prav tako odkloniti pomoč osebi, ki je v nevarnosti.
Če človeška družba sprejme uničujočo lakoto in se ne trudi, da bi temu odpomogla, je to sramotna krivica in velik greh. Trgovci, ki z oderuštvom in prekupčevanjem povzročajo lakoto in smrt svojih človeških bratov, posredno zagrešijo umor. Treba ga je prisojati njim (prim. Am 8,4-10).
Neradovoljen uboj se nravno ne prisoja. Vendar pa ni opravičen velike krivde, če kdo brez sorazmernih razlogov dela tako, da ima to za posledico smrt, tudi če ni bilo nameravano.
Splav
"Človeško življenje je treba spoštovati in ščititi brezpogojno od trenutka spočetja dalje. Že od prvega trenutka njegovega bivanja naprej smo človeškemu bitju dolžni priznavati pravice osebe, med katerimi je nedotakljiva pravica vsakega nedolžnega bitja do življenja" (prim. Knv, instr. "Donum vitae" 1,1).
Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal, preden si prišel iz materinega krila, sem te posvetil (Jer 1,5; prim. Job 10,8-12; Ps 22,10-11).
Moje telo ni bilo skrito pred tabo, ko sem bil oblikovan na skrivnem, stkan v globočinah zemlje (Ps 139,15).
Od prvega stoletja dalje je Cerkev trdila, da je vsak izzvani splav nravno zlo. To učenje se ni spremenilo. Ostaja nespremenljivo. Direktni splav, to se pravi tak, ki je hoten kot cilj ali sredstvo, je v globokem nasprotju z nravno postavo:
Ne ubijaj zarodka s splavom in ne daj, da bo rojeni bil usmrčen (Didache 2,2; prim. Barnabovo pismo 19,5; Pismo Diognetu 5,5; Tertulijan, apol. 9).
Bog, gospodar življenja, je namreč zaupal ljudem vzvišeno nalogo ohranjevati življenje, nalogo, ki naj jo spolnjujejo na človeka vreden način. Zato je treba življenje takoj od spočetja naprej varovati z največjo skrbjo; splav in usmrtitev otroka sta gnusna zločina (CS 51, ' 3).