Domov/Katekizem/KKC 2266

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2266

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › I. Spoštovanje do človekovega življenja

2264

Ljubezen do samega sebe ostaja temeljno načelo nravnosti. Zakonito je torej, če kdo stori, da drugi spoštujejo pravico do življenja. Kdor brani svoje življenje ni kriv uboja samega, tudi če je prisiljen, da svojemu napadalcu zada smrtni udarec:

Kdor za obrambo svojega življenja uporabi večjo silo, kakor je potrebno, bo to nedopustno. Če pa silo odbija zmerno, bo to dovoljeno... In ni potrebno za zveličanje, da to zmerno obrambo opusti, da bi se izognil usmrtitvi drugega. Kajti svoje lastno življenje mora človek bolj varovati kakor življenje drugih (Sv. Tomaž Akv., s.th. 2-2,64,7).

2265

Zakonita obramba pa je lahko ne samo pravica, ampak resna dolžnost tistega, ki je odgovoren za življenja drugih, za skupni blagor družine ali države.

2266

Varovanje skupnega blagra družbe more zahtevati, da napadalcu onemogočimo, da bi škodoval. Na tej podlagi je prišlo do spoznanja, da imajo nositelji javne oblasti, pravico in dolžnost, da strogo nastopajo z ustreznimi kaznimi, ne izvzemši smrtno kazen. Iz podobnih razlogov je bila zakonitim oblastem zaupana pravica, da z orožjem odbijejo napadalca na državo.

2267

Tradicionalni nauk Cerkve se je izražal in se še vedno izraža tako, da upošteva stvarne pogoje za skupni blagor in dejanska sredstva za ohranjevanje javnega reda in varnosti oseb. Kolikor za obrambo človeških življenj pred napadalcem in za zaščito javnega reda zadostujejo druga sredstva kakor pa je smrtna kazen in vojaške operacije, je treba dati prednost nekrvavim ukrepom, ker so v boljšem sorazmerju in bolj skladna s ciljem, ki naj bo dosežen in s človeškim dostojanstvom.

Radovoljni uboj

2268

Peta božja zapoved prepoveduje kot nekaj zelo grešnega neposreden in nameren uboj. Morilec in tisti, ki radovoljno sodelujejo pri uboju, store greh, ki vpije v nebo za maščevanje (1 Mz 4,10).

Usmrtitev otroka (prim. CS 51, ' 3), brata, očeta in matere ali sozakonca so posebno hudi zločini zato, ker trgajo naravne vezi. Premisleki evgenizma ali javne higijene ne morejo opravičiti nobenege uboja, tudi če bi ga ukazala javna oblast.