Domov/Katekizem/KKC 2264

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2264

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › I. Spoštovanje do človekovega življenja

2262

V govoru na gori Gospod kliče v spomin zapoved: "Ne ubijaj!" (Mt 5,21), doda ji še prepoved jeze, sovraštva in maščevanja. Še več, Kristus zahteva od svojih učencev, da nastavijo drugo lice (prim. Mt 5,22-39), da ljubijo sovražnike (prim. Mt 5,44). On sam se ni branil in je Petru dejal, naj meč pusti v nožnici (prim. Mt 26,57).

Zaskonita obramba

2263

Zakonita obramba oseb in družb ni izjema od prepovedi uboja nedolžnega, kar sestavlja radovoljni uboj. "Dejanje obrambe more imeti dva učinka: eden je ohranitev svojega lastnega življenja, drugi je smrt napadalca... Samo prvi je hoten, druga pa ne" (sv. Tomaž Akvinski, s.th. 2-2.64,7).

2264

Ljubezen do samega sebe ostaja temeljno načelo nravnosti. Zakonito je torej, če kdo stori, da drugi spoštujejo pravico do življenja. Kdor brani svoje življenje ni kriv uboja samega, tudi če je prisiljen, da svojemu napadalcu zada smrtni udarec:

Kdor za obrambo svojega življenja uporabi večjo silo, kakor je potrebno, bo to nedopustno. Če pa silo odbija zmerno, bo to dovoljeno... In ni potrebno za zveličanje, da to zmerno obrambo opusti, da bi se izognil usmrtitvi drugega. Kajti svoje lastno življenje mora človek bolj varovati kakor življenje drugih (Sv. Tomaž Akv., s.th. 2-2,64,7).

2265

Zakonita obramba pa je lahko ne samo pravica, ampak resna dolžnost tistega, ki je odgovoren za življenja drugih, za skupni blagor družine ali države.

2266

Varovanje skupnega blagra družbe more zahtevati, da napadalcu onemogočimo, da bi škodoval. Na tej podlagi je prišlo do spoznanja, da imajo nositelji javne oblasti, pravico in dolžnost, da strogo nastopajo z ustreznimi kaznimi, ne izvzemši smrtno kazen. Iz podobnih razlogov je bila zakonitim oblastem zaupana pravica, da z orožjem odbijejo napadalca na državo.