Državljan je po vesti dolžan, da ne sledi predpisom državnih oblasti, kadar te določbe nasprotujejo zahtevam nravnega reda, temeljnim pravicam ljudi ali naukom evangelija. Odklonitev pokorščine državnim oblastem, kadar njihove zahteve nasprotujejo zahtevam pravilne vesti, dobiva svojo opravičenost v razlikovanju med služenjem Bogu in služenjem politični skupnosti. "Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega" (Mt 22,21). "Boga je treba poslušati bolj kot ljudi" (Apd 5,29).
Kjer pa so državljani zatirani od javne oblasti, ki prestopa meje svoje pristojnosti, naj se odrečejo tega, kar dejansko zahteva od njih skupna blaginja; a pravico imajo, da pred zlorabo oblasti branijo svoje in svojih sodržavljanov pravice, da le ne prekoračijo mej, ki jih je začrtala naravna in evangelijska postava (CS 74, '5).