Politična skupnost in Cerkev
Vsaka ustanova že samo po sebi vključno navdihuje iz neke vizije človeka in njegove usode, na kar se opira pri svojem presojanju vrednot, pri svoji smeri ravnanja. Večina družb je svoje ustanove oprla na neko prednost človeka pred stvarmi. Samo od boga razodeta religija je jasno prepoznala v Bogu, Stvarniku in Odrešeniku, človekov izvor in njegovo usodo. Cerkev vabi politične oblasti, da svoje sodbe in odločitve opirajo na ta navdih resnice o Bogu in človeku:
Družbe, ki se za ta navdih ne zmenijo ali ga odklanjajo v imenu svoje neodvisnosti od Boga, pridejo do tega, da svoja oporišča in svoj cilj iščejo same v sebi ali pa si jih izposodijo iz kake ideologije. In ker ne dopuščajo, da bi kdo branil objektiven kriterij dobrega in zlega, si - izrecno ali prikrito - dajejo, kakor kaže zgodovina, totalitarno oblast nad človekom in njegovo usodo (prim. CA 45; 46).