Domov/Katekizem/KKC 2223

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2223

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 4. člen: Četrta zapoved › III. Naloge družinskih članov

Dolžnosti staršev

2221

Rodovitnost zakonske ljubezni ni omejena le na roditev otrok, marveč se mora raztezati na njihovo nravno vzgojo in na njihovo duhovno oblikovanje. "Vloga staršev pri vzgoji je tako pomembna, da jo je skoraj nemogoče nadomestiti" (KV 3). Pravica in dolžnost vzgoje sta za starše prvobitni in neodtujljivi (prim. FC 36).

2222

Starši morajo na svoje otroke gledati kot na božje otroke in jih spoštovati kot človeške osebe. Starši učijo otroke izpolnjevati božjo postavo tako, da sami sebe izkazujejo poslušnost volji nebeškega Očeta.

2223

Starši so prvi odgovorni za vzgojo svojih otrok. To odgovornost izpričujejo najprej s tem, da ustvarijo družinsko ognjišče, kjer vladajo kot pravilo nežnost, odpuščanje, spoštovanje, zvestoba in nesebično služenja. Družinsko ognjišče je posebno primerno mesto za vzgojo v krepostih. Takšna vzgoja zahteva vadenje v samozatajevanju, zdravem presojanju, obvladovanju samega sebe, kar vse je pogoj za vsako resnično svobodo. Starši bodo otroke učili, "telesne in nagonske razsežnosti" podrejati "notranjim in duhovnim razsežnostim" (CA 36). Za starše je težka odgovornost v tem, da svojim otrokom dajejo dober zgled. S tem, da bodo pred njimi znali priznati svoje napake, jih bodo mogli še bolje voditi in popravljati:

"Kdor ljubi svojega sina, rabi vedno šibo... Kdor kaznuje svojega sina, bo zaradi njega hvaljen..." (Sir 30,1-2). "In vi, očetje, ne grenite svojih otrok, temveč jih vzgajajte in opominjajte v Gospodovem duhu" (Ef 6,4).

2224

Družinsko ognjišče je naravno okolje, ki človeško bitje uvede v solidarnost in v skupne odgovornosti. Starši bodo otroke učili, naj se varujejo kompromisarstva in propalosti, ki ogrožata človeško družbo.

2225

Obenem z milostjo zakramenta svetega zakona so starši prejeli odgovornost in prednostno pravico, da evangelizirajo svoje otroke. Že od najzgodnejših let jih bodo uvajali v skrivnosti vere, saj so za svoje otroke so njeni "prvi glasniki" (C 11). Že od najnežnejšeha otroštva jih bodo vključevali v življenje Cerkve. Način življenja v družini more dajati hrano čustvenim razpoloženjem, ki bodo v celotnem življenju ostala pristne predpostavke in opora žive vere.