Starši so prvi odgovorni za vzgojo svojih otrok. To odgovornost izpričujejo najprej s tem, da ustvarijo družinsko ognjišče, kjer vladajo kot pravilo nežnost, odpuščanje, spoštovanje, zvestoba in nesebično služenja. Družinsko ognjišče je posebno primerno mesto za vzgojo v krepostih. Takšna vzgoja zahteva vadenje v samozatajevanju, zdravem presojanju, obvladovanju samega sebe, kar vse je pogoj za vsako resnično svobodo. Starši bodo otroke učili, "telesne in nagonske razsežnosti" podrejati "notranjim in duhovnim razsežnostim" (CA 36). Za starše je težka odgovornost v tem, da svojim otrokom dajejo dober zgled. S tem, da bodo pred njimi znali priznati svoje napake, jih bodo mogli še bolje voditi in popravljati:
"Kdor ljubi svojega sina, rabi vedno šibo... Kdor kaznuje svojega sina, bo zaradi njega hvaljen..." (Sir 30,1-2). "In vi, očetje, ne grenite svojih otrok, temveč jih vzgajajte in opominjajte v Gospodovem duhu" (Ef 6,4).