Otroško (sinovsko) spoštovanje pospešuje harmonijo vsega družinskega življenja, tiče pa se tudi na odnose med brati in sestrami. Spoštovanje do staršev izžareva na vse družinsko okolje. "Krona starih so otrok otroci" (Prg 17,6). "V ljubezni prenašajte drug drugega, v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti" (Ef 4,2).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 4. člen: Četrta zapoved › III. Naloge družinskih članov
Za kristjane obstaja posebna dolžnost hvaležnosti do tistih, od katerih so prejeli dar vere, milost krsta in življenje v Cerkvi. Lahko so to starši, drugi člani družine, stari starši, pastirji, kateheti, drugi učitelji ali prijatelji. "Spominjam se namreč tvoje iskrene vere, ki sta jo prej imela tvoja stara mati Loida in tvoja mati Evnika. Prepričan pa sem da jo imaš tudi ti." (2 Tim 1,5).
Dolžnosti staršev
Rodovitnost zakonske ljubezni ni omejena le na roditev otrok, marveč se mora raztezati na njihovo nravno vzgojo in na njihovo duhovno oblikovanje. "Vloga staršev pri vzgoji je tako pomembna, da jo je skoraj nemogoče nadomestiti" (KV 3). Pravica in dolžnost vzgoje sta za starše prvobitni in neodtujljivi (prim. FC 36).
Starši morajo na svoje otroke gledati kot na božje otroke in jih spoštovati kot človeške osebe. Starši učijo otroke izpolnjevati božjo postavo tako, da sami sebe izkazujejo poslušnost volji nebeškega Očeta.
Starši so prvi odgovorni za vzgojo svojih otrok. To odgovornost izpričujejo najprej s tem, da ustvarijo družinsko ognjišče, kjer vladajo kot pravilo nežnost, odpuščanje, spoštovanje, zvestoba in nesebično služenja. Družinsko ognjišče je posebno primerno mesto za vzgojo v krepostih. Takšna vzgoja zahteva vadenje v samozatajevanju, zdravem presojanju, obvladovanju samega sebe, kar vse je pogoj za vsako resnično svobodo. Starši bodo otroke učili, "telesne in nagonske razsežnosti" podrejati "notranjim in duhovnim razsežnostim" (CA 36). Za starše je težka odgovornost v tem, da svojim otrokom dajejo dober zgled. S tem, da bodo pred njimi znali priznati svoje napake, jih bodo mogli še bolje voditi in popravljati:
"Kdor ljubi svojega sina, rabi vedno šibo... Kdor kaznuje svojega sina, bo zaradi njega hvaljen..." (Sir 30,1-2). "In vi, očetje, ne grenite svojih otrok, temveč jih vzgajajte in opominjajte v Gospodovem duhu" (Ef 6,4).