Četrta božja zapoved opominja odrasle otroke na njihovo odgovornost do staršev. Kolikor le morejo, so jim dolžni materialno in moralno pomagati v letih starosti in v času bolezni, samote ali stiske. Jezus opominja na to dolžnost hvaležnosti (prim. Mr 7,10-12).
Gospod je dal očetu čast pri otrocih in določil materino pravico za sinove. Kdor spoštuje očeta, dobi odpuščanje grehov in kdor časti svojo mater, je kakor tisti, ki zbira zaklade. Kdor spoštuje očeta, doživi veselje nad otroki, na dan svoje molitve bo uslišan. Kdor časti očeta, bo dolgo živel in kdor uboga Gospoda, dela veselje svoji materi. (Sir 3,2-6).
Moj sin, podpiraj očeta v njegovi starosti, ne žali ga, dokler živi. Ako mu pamet peša, mu prizanašaj in ga ne zaničuj v vsej svoji moči! ... Kdor zapusti očeta, je kakor bogokletnik in kdor razsrdi svojo mater, je preklet od Gospoda. (Sir 3,12-13.16).