Domov/Katekizem/KKC 2178

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2178

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem › 3. člen: Tretja zapoved › II. Gospodov dan

2176

Obhajanje nedelje spolnjuje nravno zapoved, ki je naravno zapisana v človekovo srce, da naj "Bogu izkazuje zunanje, vidno, javno in redno češčenje pod znamenjem njene skupne božje dobrote do ljudi" (Sv. Tomaž Akvinski, s.th. 2-2, 122,4). Nedeljsko bogočastje spopolnjuje nravno zapoved stare zaveze, katere ritem in duha prevzema, ko vsako nedeljo slavi Stvarnika in Odrešenika svojega ljudstva.

Nedeljska evharistija

2177

Nedeljsko obhajanje Gospodovega dneva in Gospodove evharistije je središče življenja Cerkve. "Nedeljo, na katero se obhaja velikonočna skrivnost, je treba po apostolskem izročilu v celotni Cerkvi praznovati kot glavni zapovedani praznični dan" (ZCP, kan.1246, '1).

"Prav tako je treba praznovati dan rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa, razglašenja, vnebohoda, sv. Rešnjega telesa in sv. Rešnje krvi, Marije, svete božje matere, njenega brezmadežnega spočetja in vnebovzetja, sv. Jožefa, svetih apostolov Petra in Pavla in vseh svetih" (ZCP kan. 1246, '1).

2178

Ta praksa zbiranja kristjanov sega nazaj v začetke apostolske dobe (prim. Apd 2,42-46; 1 Kor 11,17). Pismo Hebrejcem kliče v spomin: "Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo" (Heb 10,25).

Izročilo ohranja spomin na spodbudo, ki je vedno aktualna: "Prihajati zgodaj v cerkev. približati se Gospodu in izpovedati se svojih grehov, skesati se v molitvi... Biti pri sveti in božji liturgiji, končati svojo molitev in ne oditi pred odpustitvijo... Pogosto smo to dejali: ta dan vam je dan za molitev in počitek. Je dan, ki ga je naredil Gospod. V njem se radujemo in veselimo" (Neznani pisatelj, serm.dom.).

2179

"Župnija je določena, trajno ustanovljena skupnost vernikov v delni Cerkvi, katere pastoralna skrb je pod oblastjo krajevnega škofa zaupana župniku kot njemu lastnemu pastirju" (ZCP kan.515, '1). Je kraj, kjer je vse vernike mogoče zbirati pri nedeljskem obhajanju evharistije (maše). Župnija uvaja krščansko ljudstvo v redno izražanje bogoslužnega življenja, zbira ga v tem obhajanju; župnija poučuje v Kristusovem odrešenjsko-zveličavnem nauku; župnija uresničuje Gospodovo ljubezen do bližnjega v delih dobrodelnosti in bratstva:

Ne moreš moliti doma tako kakor v cerkvi, kjer nas je navzoče veliko število, kjer se dviga klic k Bogu iz enega samega srca. Tu obstaja nekaj več: zedinjenje duhov, soglasje duš, vez ljubezni, molitve duhovnikov (Sv. Janez Krizostom, incomprehens. 3,6).

Nedeljska dolžnost

2180

Cerkvena zapoved natančneje določa Gospodovo zapoved: "V nedeljo in na druge zapovedane praznike so verniki dolžni udeležiti se maše" (ZCP kan. 1247). "Zapovedi udeležiti se maše zadosti, kdor je navzoč pri maši, ki se opravi kjerkoli po katoliškem obredu na sam praznični dan ali zvečer prejšnjega dne" (ZCP kan. 1248, '1).