Ta praksa zbiranja kristjanov sega nazaj v začetke apostolske dobe (prim. Apd 2,42-46; 1 Kor 11,17). Pismo Hebrejcem kliče v spomin: "Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo" (Heb 10,25).
Izročilo ohranja spomin na spodbudo, ki je vedno aktualna: "Prihajati zgodaj v cerkev. približati se Gospodu in izpovedati se svojih grehov, skesati se v molitvi... Biti pri sveti in božji liturgiji, končati svojo molitev in ne oditi pred odpustitvijo... Pogosto smo to dejali: ta dan vam je dan za molitev in počitek. Je dan, ki ga je naredil Gospod. V njem se radujemo in veselimo" (Neznani pisatelj, serm.dom.).