Domov/Katekizem/KKC 2176

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2176

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem › 3. člen: Tretja zapoved › II. Gospodov dan

II. Gospodov dan

Dan vstajenja: novo stvarjenje

2174

Jezus je vstal od mrtvih "prvi dan tedna" (Mt 28,1; Mr 16,2; Jn 20,1). Kolikor je to "prvi dan", spominja dan Kristusovega vstajenja spominja na prvo stvarjenje. Kolikor je to "osmi dan", dan, ki sledi soboti (prim. Mr 16,1; Mt 28,1), pomeni ta dan novo stvarjenje, ki se je začelo z Kristusoim vstajenjem. Za kristjane je postal prvi izmed vseh dni, prvi izmed vseh praznikov, Gospodov dan ("hP kyriakP hPmera", "dies dominica"), "nedelja".

Zbiramo se na vsak dan sonca, ker je to prvi dan (po judovski soboti, pa tudi prvi dan) ko je Bog materijo potegnil iz teme in ustvaril svet in ker je prav na ta dan vsrtal od mrtvih Jezus Kristus, naš Odrešenik (sv. Justin, apol. 1,67).

Nedelja – dopolnitev sobote

2175

Nedelja se izrecno razlikuje od sobote, kateri vsak teden časovno sledi in nadomešča za kristjane njene obredne predpise. Nedelja dopolnjuje v Kristusovi pashi dopolnjuje duhovno resničnost judovske sobote in naznanja človekov večni počitek v Bogu. Bogočastje v postavi je namreč pripravljalo Kristusovo skrivnost, in to, kar so Izraelci v tem bogočastju opravljali, je bilo predpodoba te ali one poteze, nanašajoče se na Kristusa (prim. 1 Kor 10,11):

Tisti, ki so živeli po stari uredbi, so prišli do novega upanja in niso več praznovali sobote, ampak so živeli po Gospodovem dnevu, na katerega je vzšlo tudi življenje po njem in njegovi smrti (sv. Ignacij Antiohijski, Magn. 9,1).

2176

Obhajanje nedelje spolnjuje nravno zapoved, ki je naravno zapisana v človekovo srce, da naj "Bogu izkazuje zunanje, vidno, javno in redno češčenje pod znamenjem njene skupne božje dobrote do ljudi" (Sv. Tomaž Akvinski, s.th. 2-2, 122,4). Nedeljsko bogočastje spopolnjuje nravno zapoved stare zaveze, katere ritem in duha prevzema, ko vsako nedeljo slavi Stvarnika in Odrešenika svojega ljudstva.

Nedeljska evharistija

2177

Nedeljsko obhajanje Gospodovega dneva in Gospodove evharistije je središče življenja Cerkve. "Nedeljo, na katero se obhaja velikonočna skrivnost, je treba po apostolskem izročilu v celotni Cerkvi praznovati kot glavni zapovedani praznični dan" (ZCP, kan.1246, '1).

"Prav tako je treba praznovati dan rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa, razglašenja, vnebohoda, sv. Rešnjega telesa in sv. Rešnje krvi, Marije, svete božje matere, njenega brezmadežnega spočetja in vnebovzetja, sv. Jožefa, svetih apostolov Petra in Pavla in vseh svetih" (ZCP kan. 1246, '1).

2178

Ta praksa zbiranja kristjanov sega nazaj v začetke apostolske dobe (prim. Apd 2,42-46; 1 Kor 11,17). Pismo Hebrejcem kliče v spomin: "Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo" (Heb 10,25).

Izročilo ohranja spomin na spodbudo, ki je vedno aktualna: "Prihajati zgodaj v cerkev. približati se Gospodu in izpovedati se svojih grehov, skesati se v molitvi... Biti pri sveti in božji liturgiji, končati svojo molitev in ne oditi pred odpustitvijo... Pogosto smo to dejali: ta dan vam je dan za molitev in počitek. Je dan, ki ga je naredil Gospod. V njem se radujemo in veselimo" (Neznani pisatelj, serm.dom.).