Božje dellovanje je vzor za človeško delovanje. Če si je Bog sedmi dan "oddahnil" (2 Mz 31,17), mora človek tudi "počivati" in pustiti drugim, predvsem revnim, da si "odpočijejo" (2 Mz 23,12). Sobota ustavi vsakdanja dela in omogoči oddih. To je dan protestiranja proti zasužnjenosti z delom in češčenju denarja (prim. Neh 13,15-22; 2 Krn 36,21).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem › 3. člen: Tretja zapoved › II. Gospodov dan
Evangelij poroča o številnih pripetljajih, ko so Jezusa obtožili, da krši sobotno postavo. Vendar se Jezus nikoli ne pregreši proti svetosti tega dneva (prim. Mr 1,21; Jn 9,16). Z oblastjo podaja pristno razlago te postave: "Sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote" (Mr 2,27). S sočutjem si Kristus prisvaja oblast, da v soboto dela dobro in ne hudo, reši življenje ne pa da ga uniči (Mr 3,3). Sobota je dan Gospodovih usmiljenih del in božje časti (prim. Mt 12,5; Jn 7,23). "Sin človekov je tudi gospodar sobote" (Mr 2,28).
To je dan, ki ga je Gospod naredil, radujmo se in se ga veselimo (Ps 118,24).
II. Gospodov dan
Dan vstajenja: novo stvarjenje
Jezus je vstal od mrtvih "prvi dan tedna" (Mt 28,1; Mr 16,2; Jn 20,1). Kolikor je to "prvi dan", spominja dan Kristusovega vstajenja spominja na prvo stvarjenje. Kolikor je to "osmi dan", dan, ki sledi soboti (prim. Mr 16,1; Mt 28,1), pomeni ta dan novo stvarjenje, ki se je začelo z Kristusoim vstajenjem. Za kristjane je postal prvi izmed vseh dni, prvi izmed vseh praznikov, Gospodov dan ("hP kyriakP hPmera", "dies dominica"), "nedelja".
Zbiramo se na vsak dan sonca, ker je to prvi dan (po judovski soboti, pa tudi prvi dan) ko je Bog materijo potegnil iz teme in ustvaril svet in ker je prav na ta dan vsrtal od mrtvih Jezus Kristus, naš Odrešenik (sv. Justin, apol. 1,67).
Nedelja – dopolnitev sobote
Nedelja se izrecno razlikuje od sobote, kateri vsak teden časovno sledi in nadomešča za kristjane njene obredne predpise. Nedelja dopolnjuje v Kristusovi pashi dopolnjuje duhovno resničnost judovske sobote in naznanja človekov večni počitek v Bogu. Bogočastje v postavi je namreč pripravljalo Kristusovo skrivnost, in to, kar so Izraelci v tem bogočastju opravljali, je bilo predpodoba te ali one poteze, nanašajoče se na Kristusa (prim. 1 Kor 10,11):
Tisti, ki so živeli po stari uredbi, so prišli do novega upanja in niso več praznovali sobote, ampak so živeli po Gospodovem dnevu, na katerega je vzšlo tudi življenje po njem in njegovi smrti (sv. Ignacij Antiohijski, Magn. 9,1).
Obhajanje nedelje spolnjuje nravno zapoved, ki je naravno zapisana v človekovo srce, da naj "Bogu izkazuje zunanje, vidno, javno in redno češčenje pod znamenjem njene skupne božje dobrote do ljudi" (Sv. Tomaž Akvinski, s.th. 2-2, 122,4). Nedeljsko bogočastje spopolnjuje nravno zapoved stare zaveze, katere ritem in duha prevzema, ko vsako nedeljo slavi Stvarnika in Odrešenika svojega ljudstva.