Domov/Katekizem/KKC 2154

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2154

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem › 2. člen: Druga zapoved › II. Lažnivo imenovanje Božjega imena

2152

Krivoprisežnik glede obljube je, kdor pod prisego napravi obljubo, kije pa nima izpolniti ali, ki je najprej pod prisego obljubil, a se tega ne drži. Kriva prisega je hudo pomanjkanje spoštovanja do Gospoda sleherne besede. S prisego se zavezati, da bomo storili kaj zlega, nasprotuje svetosti božjega imena.

2153

Jezus je drugo zapoved razložil v govoru na gori: "Dalje ste slišali, da je bilo rečeno prednikom: 'Ne prisegaj po krivem; spolni pa, kar si prisegel Gospodu!' Jaz pa vam pravim: sploh ne prisegajte!... Vaš 'da' naj bo 'da', vaš 'ne' naj bo 'ne'; kar je več kot to, je od hudega" (Mt 5,33-34.37; prim. Jak 5,12). Jezus uči, da vsaka prisega vključuje sklicevanje na Boga in da moramo v vsaki besedi spoštovati navzočnost Boga in njegove resnice. Diskretnost zatekanju k Bogu pri govorjenju hodi vštric s spoštljivo pozornostjo do njegove navzočnosti, ki jo potrjujemo ali sramotimo, v vsaki od naših trditev.

2154

Za sv. Pavlom (prim. 2 Kor 1,23; Gal 1,20) je izročilo Cerkve razumelo Jezusovo besedo v tem smislu, da ne nasprotuje prisegi, če je storjena iz velikega in pravičnega vzroka (na primer pred sodiščem). "Prisegati, to je klicati Boga za pričo resnice, se sme le resnicoljubno, preudarno in ob upoštevanju pravičnosti" (ZCP kan.1199, '1).

2155

Svetost božjega imena zahteva, da se ne zatekamo k njemu zaradi nepomembnih stvari in da ne prisegamo v takih okoliščinah, ko bi bilo prisego mogoče razumeti razumeti kot odobravanje oblasti, ki bi jo krivično zahtevala. Kadar prisego zahteva nezakonita svetna oblast, jo moremo odkloniti. Moramo joodkloniti, kadar bi kdo terja z nameni, ki nasprotujejo dostojanstvu oseb ali občestvu Cerkve.

III. Krščansko ime

2156

Zakrament krsta je podeljen "v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha (Mt 28,19). Pri krstu Gospodovo ime posveti človeka in kristjan dobi svoje ime v Cerkvi. Lahko je to ime svetnika (svetnice), se pravi učenca, ki je živel v zgledni zvestobi svojemu Gospodu. Zavetništvo svetnika (svetnice) daje na voljo vzor ljubezni in zagotavlja priprošnjo svetnika (svetnice). "Krstno ime" more tudi izražati to ali ono krščansko skrivnost ali krščansko krepost. "Starši, botri in župniki naj skrbijo, da krščenec ne bo imel imena, ki bi bilo tuje krščanskemu čutu" (ZCP kan.855).