Katekizem katoliške Cerkve

KKC 209

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 1. odstavek: Verujem v Boga › II. Bog razodene svoje ime

207

Ko Bog razodene svoje ime, razodene hkrati svojo zvestobo, ki je od vekomaj in za vekomaj, veljavna za preteklost ("Jaz sem Bog tvojega očeta", 2 Mz 3,6) kakor za prihodnost ("Jaz bom s teboj", 2 Mz 3,12). Bog, ki razodene svoje ime kot "Jaz sem", se razodene kot Bog, ki je zmeraj tukaj, navzoč pri svojem ljudstvu, da bi ga reševal.

208

Pred privlačno in skrivnostno navzočnostjo Boga odkriva človek svojo majhnost. Pred gorečim grmom si Mojzes sezuje čevlje z nog in si zakrije obraz (prim. 2 Mz 3,5-6) spričo božje svetosti. Pred veličastvom trikrat svetega Boga zakliče Izaija: "Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož nečistih ustnic" (Iz 6,5). Pred božjimi znamenji, ki jih Jezus dela, krikne Peter: "Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek" (Lk 5,8). Toda ker je Bog svet, more odpustiti človeku, ki pred Bogom odkrije samega sebe kot grešnika: "Ne bom storil po nagibu svoje jeze, (...) zakaj Bog sem in ne človek: Sveti sem v tvoji sredi" (Oz 11,9). Enako je pozneje rekel apostol Janez: "Pred njim bomo pomirili svoje srce. Čeprav bi nas naše srce česa obsojalo, je vendar Bog večji od našega srca in ve vse" (1 Jn 3,19-20).

209

Iz spoštovanja do božje svetosti izraelsko ljudstvo ne izgovarja božjega imena. Pri branju Svetega pisma je razodeto ime nadomeščeno z božjim nazivom "Gospod" ("Adonaj", grško "Kyrios"). Prav s tem nazivom so pozneje klicali v pozdrav Jezusovemu božanstvu: "Jezus je Gospod".

"Bog ljubezni in usmiljenja"

210

Potem ko se je Izrael z grehom odvrnil od Boga in častil zlato tele (prim. 2 Mz 32), je Bog uslišal Mojzesa, ko ga je prosil, naj bi Bog sam osebno hodil sredi nezvestega ljudstva, in je razkril svojo ljubezen (prim. 2 Mz 33,12- 17). Mojzesu, ki prosi, da bi mogel videti njegovo veličastvo, odgovori Bog: "Storil bom, da pojde mimo pred teboj vsa moja lepota in klical bom pred teboj ime Jahve" (2 Mz 33,19). In Gospod gre mimo Mojzesa in kliče: "JHWH, JHWH, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi" (2 Mz 34,6). Mojzes tedaj izpove, da je Gospod odpuščajoči Bog (prim. 2 Mz 34,9).

211

Božje ime "Jaz sem" ali "On je" izraža zvestobo Boga, ki kljub nezvestobi grešnih ljudi in kljub kazni, ki jo greh zasluži, "hrani milost za tisoče" (2 Mz 34,7). Bog se razodene kot "bogat v usmiljenju" (Ef 2,4), ko gre tako daleč, da daje svojega lastnega Sina. Ko da svoje življenje, da bi nas osvobodil greha, nam nato Jezus razodene, da on sam nosi božje ime: "Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da sem jaz" (Jn 8,28).