Katekizem katoliške Cerkve

KKC 211

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 1. odstavek: Verujem v Boga › II. Bog razodene svoje ime

209

Iz spoštovanja do božje svetosti izraelsko ljudstvo ne izgovarja božjega imena. Pri branju Svetega pisma je razodeto ime nadomeščeno z božjim nazivom "Gospod" ("Adonaj", grško "Kyrios"). Prav s tem nazivom so pozneje klicali v pozdrav Jezusovemu božanstvu: "Jezus je Gospod".

"Bog ljubezni in usmiljenja"

210

Potem ko se je Izrael z grehom odvrnil od Boga in častil zlato tele (prim. 2 Mz 32), je Bog uslišal Mojzesa, ko ga je prosil, naj bi Bog sam osebno hodil sredi nezvestega ljudstva, in je razkril svojo ljubezen (prim. 2 Mz 33,12- 17). Mojzesu, ki prosi, da bi mogel videti njegovo veličastvo, odgovori Bog: "Storil bom, da pojde mimo pred teboj vsa moja lepota in klical bom pred teboj ime Jahve" (2 Mz 33,19). In Gospod gre mimo Mojzesa in kliče: "JHWH, JHWH, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi" (2 Mz 34,6). Mojzes tedaj izpove, da je Gospod odpuščajoči Bog (prim. 2 Mz 34,9).

211

Božje ime "Jaz sem" ali "On je" izraža zvestobo Boga, ki kljub nezvestobi grešnih ljudi in kljub kazni, ki jo greh zasluži, "hrani milost za tisoče" (2 Mz 34,7). Bog se razodene kot "bogat v usmiljenju" (Ef 2,4), ko gre tako daleč, da daje svojega lastnega Sina. Ko da svoje življenje, da bi nas osvobodil greha, nam nato Jezus razodene, da on sam nosi božje ime: "Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da sem jaz" (Jn 8,28).

Samo Bog JE

212

Skozi stoletja je vera Izraelcev mogla razvijati in poglabljati bogastvo, ki ga vsebuje razodetje božjega imena. Bog je samo eden, "razen njega ni Boga" (prim. Iz 44,6). Bog neskončno presega svet in zgodovino. On je naredil nebo in zemljo: "oba bosta prešla, ti pa ostaneš, vse se postara kakor oblačilo; (...) ti pa si isti in tvoja leta nimajo konca" (Ps 102,27-28). V njem "ni spremembe ne sence menjave" (Jak 1,17). On je "tisti, ki je", od vekomaj in za vekomaj, in tako ostaja vedno zvest samemu sebi in svojim obljubam.

213

Razodetje neizrekljivega imena "Jaz sem, ki sem" torej vsebuje resnico, da samo Bog JE. V tem pomenu je božje ime razumel že prevod Septuaginte in za njim izročilo Cerkve: Bog je polnost Biti in sleherne popolnosti, brez začetka in brez konca. Medtem ko so vsa ustvarjena bitja prejela od njega vso svojo bit, vse, kar so in kar imajo, je edinole on svoja bit sama, in on je iz samega sebe vse tisto, kar on je.