Zapovedi v svojskem pomenu nastopijo šele na drugem mestu; zapovedi izrekajo to, kar je vključeno v tisti pripadnosti Bogu, ki jo vzpostavlja zaveza. Nravno življenje je odgovor na ljubečo Gospodovo pobudo. Nravna eksistenca je hvaležnost, Bogu izkazovano češčenje in zahvalno bogočastje. Je sodelovanje pri načrtu, ki ga Bog hoče uresničiti v zgodovini.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi
Zavezo in pogovor (dialog) med Bogom in človekom izpričuje tudi dejstvo, da so vse obveznosti izrečene v prvi osebi ("Jaz sem Gospod...") in naslovljene na drug osebek ("ti..."). V vseh božjih ozapovedih je osebni zaimek v ednini tisti, ki označuje naslovnika. stočasno kakor vsemu ljudstvu daje Bog spoznati svojo voljo vsakomur posebej.
Gospod je zapovedal ljubezen do Boga in učil pravičnost do bližnjega, da bi človek ne bil niti krivičen niti nevreden Boga. Tako je z deseterimi zapovedmi Bog človeka pripravljal, da bi postal njegov prijatelj in bi iiel z bližnjim le eno srce... Besede deseterih zapovedi ostanejo enakopri nas /kristjanih/. Nikakor niso bile odpravljene, prejele so namreč dopolnitev in razvitje z dejstvom Gospodovega prihoda v mesu (sv. Irenej, her. 4,16,3-4).
Desetere božje zapovedi v izročilu Cerkve
V zvestobi do Svetega pisma in v skladu z Jezusovim zgledom je izročilo Cerkve deseterim božjim zapovedim priznavalo pomembnost in smisel prvega reda.
Od svetega Avguština dalje imajo desetere zapovedi prevladujoče mesto v katehezi prihodnjih krščencev in vernikov. V petnajstem stoletju je prišlo v navado, da so zapovedi dekaloga izražali v rimanih obrazcih, ki so si jih zlahka zapomnili in to v pozitivni obliki. V rabi so še danes. Katekizmi Cerkve so pogosto krščansko nravnost podajali tako, da so sledili vrstnemu redu "deseterih zapovedi".
Razdelitev in naštevanje zapovedi sta se v toku zgodovine spreminjala. Pričujoči katekizem se drži razdelitve zapovedi, kot jo je napravil sveti Avguštin in je postala običajna v katoliški Cerkvi. Enako je tudi v luteranskih veroizpovedih. Grški očetje so pripravili nekoliko drugačno razdelitev, ki jo najdemo v pravoslavnih Cerkvah in v reformiranih skupnostih.