Podaritev zapovedi in postave je del zaveze, ki jo je Bog sklenil s svojimi. Kot pravi 2. Mojzesova knjiga je bilo razodetje "desetih besed" podeljeno med predložitvijo zaveze (prim. 2 Mz 19) in sklenitvijo zaveze (prim. 2 Mz 24), - potem ko se je ljudstvo obvezalo, da bo "storilo" vse, kar je Gospod rekel in da bodo "ubogali" (2 Mz 24,7). Nikdar se izročitev deseterih zapovedi ne izvrši drugače kakor potem, ko je bilo dano opozorilo na zavezo. ("Gospod, naš Bog, je sklenil z nami zavezo na Horebu", 5 Mz 5,2).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi
Zapovedi dobijo svoj polni pomen šele znotraj zaveze. Po pričevanju Svetega pisma, dobi človekova nravna dejavnost ves svoj smisel v zavezi in z zavezo.. Prva od "deseterih besed" kliče v spomin prvotno božjo ljubezen do svojega ljudstva:
Kakor je, kot kazen za greh obstajal prehod iz raja svobode v suženjstvo tega sveta, iz istega razloga se prvi stavek deseterih besed, prva beseda božjih zapovedi, nanaša na svobodo: "Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti" (2 Mz 20,2; 5 Mz 5,6)(Origen, hom. in Ex. 8,1).
Zapovedi v svojskem pomenu nastopijo šele na drugem mestu; zapovedi izrekajo to, kar je vključeno v tisti pripadnosti Bogu, ki jo vzpostavlja zaveza. Nravno življenje je odgovor na ljubečo Gospodovo pobudo. Nravna eksistenca je hvaležnost, Bogu izkazovano češčenje in zahvalno bogočastje. Je sodelovanje pri načrtu, ki ga Bog hoče uresničiti v zgodovini.
Zavezo in pogovor (dialog) med Bogom in človekom izpričuje tudi dejstvo, da so vse obveznosti izrečene v prvi osebi ("Jaz sem Gospod...") in naslovljene na drug osebek ("ti..."). V vseh božjih ozapovedih je osebni zaimek v ednini tisti, ki označuje naslovnika. stočasno kakor vsemu ljudstvu daje Bog spoznati svojo voljo vsakomur posebej.
Gospod je zapovedal ljubezen do Boga in učil pravičnost do bližnjega, da bi človek ne bil niti krivičen niti nevreden Boga. Tako je z deseterimi zapovedmi Bog človeka pripravljal, da bi postal njegov prijatelj in bi iiel z bližnjim le eno srce... Besede deseterih zapovedi ostanejo enakopri nas /kristjanih/. Nikakor niso bile odpravljene, prejele so namreč dopolnitev in razvitje z dejstvom Gospodovega prihoda v mesu (sv. Irenej, her. 4,16,3-4).
Desetere božje zapovedi v izročilu Cerkve
V zvestobi do Svetega pisma in v skladu z Jezusovim zgledom je izročilo Cerkve deseterim božjim zapovedim priznavalo pomembnost in smisel prvega reda.