Desetere božje zapovedi v izročilu Cerkve
V zvestobi do Svetega pisma in v skladu z Jezusovim zgledom je izročilo Cerkve deseterim božjim zapovedim priznavalo pomembnost in smisel prvega reda.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi
V zvestobi do Svetega pisma in v skladu z Jezusovim zgledom je izročilo Cerkve deseterim božjim zapovedim priznavalo pomembnost in smisel prvega reda.
Od svetega Avguština dalje imajo desetere zapovedi prevladujoče mesto v katehezi prihodnjih krščencev in vernikov. V petnajstem stoletju je prišlo v navado, da so zapovedi dekaloga izražali v rimanih obrazcih, ki so si jih zlahka zapomnili in to v pozitivni obliki. V rabi so še danes. Katekizmi Cerkve so pogosto krščansko nravnost podajali tako, da so sledili vrstnemu redu "deseterih zapovedi".
Razdelitev in naštevanje zapovedi sta se v toku zgodovine spreminjala. Pričujoči katekizem se drži razdelitve zapovedi, kot jo je napravil sveti Avguštin in je postala običajna v katoliški Cerkvi. Enako je tudi v luteranskih veroizpovedih. Grški očetje so pripravili nekoliko drugačno razdelitev, ki jo najdemo v pravoslavnih Cerkvah in v reformiranih skupnostih.
Desetere zapovedi izražajo zahteve ljubezni do Boga in do bližnjega. Prve tri se nanašajo bolj na ljubezen do Boga, ostalih sedem na ljubezen do bližnjega.
Kakor obsega ljubezen dve zapovedi in nanju Gospod nanaša vso postavo in preroke... tako so tudi desetere zapovedi razdeljene na dve tabli. Tri so bile zapisane na eno in sedmere na drugo tablo (sv.Avguštin, serm. 33,2.2).
Tridentinski koncil uči, da desetere zapovedi obvezujejo kristjane in in da jih je tudi opravičeni človek dolžan izpolnjevati (DS 1569-1570). In drugi vatikanski koncil tudi: "Kot nasledniki apostolov prejmejo škofje od Gospoda... poslanstvo učiti vse narode in oznanjati evangelij vsemu stvarstvu, da bi vsi ljudje po veri, krstu in spolnjevanju zapovedi dosegli zveličanje" (C 24).