Domov/Katekizem/KKC 2043

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2043

II. Cerkvene zapovedi

2041

Cerkvene zapovedi dobivajo svoje mesto na tej črti nravnega življenja, ki je povezano z bogoslužnim življenjem in dobiva iz njega hrano. Obveznost teh pozitivnih zakonov, ki so jih izdale pastoralne oblasti, ima za svoj cilj to, da vernikom zagotavlja nujno potrebno najmanjšo mero v duhu molitve in v nravnem naporu, v rasti ljubezni do Boga in do bližnjega:

2042

Prva zapoved ("Bodi ob nedeljah pobožno pri sveti maši") zahteva od vernikov, da se udeležijo obhajanja evharistije, kjer se zbira krščanska skupnost na dan, ko se spominjamo Gospodovega vstajenja (prim. ZCP kan. 1246-1248; CCEO kan. 881,1.2.4).

Druga zapoved ("Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu") zagotavlja pripravo na obhajanje s prejemom zakramenta sprave, ki nadaljuje delo krstnega spreobrnjenja in odpuščanja (prim. ZCP kan. 989; CCEO kan. 719).

Tretja zapoved ("Prejmi sveto Rešnje telo vsaj v velikonočnem času") zagotavlja minimum glede prejemanja Gospodovega telesa in krvi, povezanih z velikonočnimi prazniki, izvirom in središčem krščanske liturgije (prim. ZCP kan. 920; CCEO kan. 708; 881,3).

Četrta zapoved ("Posvečuj zapovedane praznike") dopolnjuje praznovanje nedelje z udeležbo pri glavnih bogoslužnih praznikih, ki častijo skrivnosti Gospoda, Device Marije in svetnikov (prim. ZCP kan. 1246; CCEO kan. 881,1.4; 880,3).

Peta zapoved ("Posti se zapovedane postne dni") zagotavlja čase askeze in pokore, ki nas pripravljajo na bogoslužne praznike; Ti časi nam pomagajo, doseči obvladanje svojih nagonov in svobodo srca (prim. ZCP kan. 1249-1251; CCEO kan. 882).

Verniki so tudi dolžni, da vsak po svojih močeh poskrbijo za materialne potrebe Cerkve (prim. ZCP kan. 222).

2043

Člen 2043 v računalniškem zapisu manjka. Preberite ga v knjižni izdaji Katekizma.

III. Nravno življenje in misijonarsko pričevanje

2044

Zvestoba krščenih je prvenstveni pogoj za oznanjevanje evangelija in za poslanstvo Cerkve v svetu. Če naj oznanilo odrešenja pred ljudmi pokaže svojo moč resnice in izžarevanja, ga mora potrjevati (avtentificirati) pričevanje življenja kristjanov. "Že samo pričevanje krščanskega življenja in dobra dela, ki jih store v nadnaravnem duhu, imajo moč, da pritegnejo ljudi k veri in k Bogu" (LA 6).

2045

Ker so kristjani udje telesa, katerega glava je Kristus (prim. Ef 1,22), prispevajo s stanovitnostjo svojih prepričanj in svoje nravnosti h graditvi Cerkve. Cerkev se veča, raste in se razvija s svetostjo svojih vernikov (C 39) do "popolnega človeka, do svoje polne doraslosti v Kristusu" (Ef 4,13).