Člen 2043 v računalniškem zapisu manjka. Preberite ga v knjižni izdaji Katekizma.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Tretje poglavje: Božje odrešenje: Postava in milost › 3. člen: Cerkev, mati in vzgojiteljica › III. Nravno življenje in misijonarsko pričevanje
III. Nravno življenje in misijonarsko pričevanje
Zvestoba krščenih je prvenstveni pogoj za oznanjevanje evangelija in za poslanstvo Cerkve v svetu. Če naj oznanilo odrešenja pred ljudmi pokaže svojo moč resnice in izžarevanja, ga mora potrjevati (avtentificirati) pričevanje življenja kristjanov. "Že samo pričevanje krščanskega življenja in dobra dela, ki jih store v nadnaravnem duhu, imajo moč, da pritegnejo ljudi k veri in k Bogu" (LA 6).
Ker so kristjani udje telesa, katerega glava je Kristus (prim. Ef 1,22), prispevajo s stanovitnostjo svojih prepričanj in svoje nravnosti h graditvi Cerkve. Cerkev se veča, raste in se razvija s svetostjo svojih vernikov (C 39) do "popolnega človeka, do svoje polne doraslosti v Kristusu" (Ef 4,13).
S svojim življenjeM po Kristusu kristjani pospešujejo prihod božjega kraljestva, "kraljestva pravičnosti, resnice in miru" (RiM, hvalospev Kristusu Kralju). Vendar zato ne opuščajo svojih zemeljskih nalog. Zvesti svojemu Učitelju jih izpolnjujejo pošteno, potrpežljivo in z ljubeznijo.
Na kratko
Nravno življenje je duhovno bogočastje. Krščansko dejavnost
najde svojo hrano v bogoslužju in obhajanju zakramentov.