Te razlike pripadajo božjemu načrtu, ki hoče, da vsak prejme od drugega to, česar potrebuje, in da tisti, ki razpolagajo s posebnimi "talenti", priobčujejo od tega dobrote tistim, ki jih potrebujejo. Razlike opogumljajo in pogostokrat obvezujejo ljudi k velikodušnosti, k dobrohotnosti in k delitvi z drugimi; razlike spodbujajo kulture, da se bogatijo druga z drugo:
Ne dajem vseh kreposti vsakemu enako (...). Večje število takih je, ki jih tako razdeljujem, včasih enemu, včasih drugemu (...). Enemu ljubezen; drugemu pravičnost; temu ponižnost; onemu živo vero (...). Kar se tiče časnih dobrin, reči, ki so potrebne za človeško življenje, te sem razdelil zelo neenako, in nisem hotel, da bi vsak imel v posesti vse, kar mu je potrebno, da bi tako ljudje nujno imeli priložnost, da izkazujejo ljubezen drug drugemu (...9. Hotel sem, da eni potrebujejo drugih in da bi bili moji služabniki pri razdeljevanju milosti in preobilja darov, ki so jih prejeli od mene (sv. Katarina Sienska, dial. 1, 6).