Skupni blagor je vedno usmerjen k napredovanju oseb: "Urejanje reči je treba podrejati redu oseb in ne narobe" (CS 26, 3). Ta red ima za temelj resnico, gradi se v pravičnosti in oživlja ga ljubezen.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugo poglavje: Človeška skupnost › 1. člen: Oseba in družba › III. Odgovornost in soudeležba
III. Odgovornost in soudeležba
Soudeležba je prostovoljna in velikodušna človekova zavzetost pri družbenih spremembah. Potrebno je, da so vsi soudeleženi pri pospeševanju skupnega blagra, vsakdo v skladu z mestom, ki ga zavzema, in vlogo, ki jo ima. Ta dolžnost je neločljivo povezana z dostojanstvom človeške osebe.
Soudeležba se najprej uresničuje v prevzemanju področij, za katera kdo sprejme osebno odgovornost: s skrbjo za vzgojo svoje družine, z vestnim opravljanjem svojega dela prispeva človek k blagru drugega in družbe (prim. CA 43).
Državljani se morajo kolikor mogoče dejavno udeleževati javnega življenja. Načini te soudeležbe so lahko različni glede različnosti dežele ali kulture. "Hvaliti je treba ravnanje tistih narodov, pri katerih je kar največji del državljanov v pristni svobodi udeležen pri javnih zadevah" (CS 31, 3).
Soudeležba vseh pri udejanjanju skupnega blagra vključuje, kakor vsaka nravna dolžnost, nenehno obnavljano spreobrnjenje družbenih soudeležencev. Goljufanje in druge zvijače, s katerimi se nekateri izmikajo prisilam zakona ali predpisom socialne dolžnosti, je treba odločno obsoditi, ker so nezdružljive z zahtevami pravičnosti. Treba se je zavzemati za razvoj institucij, ki zboljsujejo razmere človeškega življenja (prim. CS 30, 1).