Človeške odvisnosti postajajo intenzivnejše. Polagoma se razprostranjajo na celotno zekljo. EnOta človeške družine, ki zbira bitja z enakim naravnim dostojanstvom, vključuje vesoljni skupni blagorn Le-ta zahteva organizacijo skupnosti narodov, ki bo sposobna "prilagnditi se različniM potrebam ljudi, tako na družbenem področju - sem sodi prehrana, zdravstvo, vzgoja, delo - kakor glede nekaterih posebnih okoliščin, ki morejo nastopiti tu ali tam, kakor so: (...) pomoč beguncem, ki so razpršeni po vsem svetu, ali tudi pomagati izseljencem in njihovim družinam" (CS 84, 2).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugo poglavje: Človeška skupnost › 1. člen: Oseba in družba › III. Odgovornost in soudeležba
Skupni blagor je vedno usmerjen k napredovanju oseb: "Urejanje reči je treba podrejati redu oseb in ne narobe" (CS 26, 3). Ta red ima za temelj resnico, gradi se v pravičnosti in oživlja ga ljubezen.
III. Odgovornost in soudeležba
Soudeležba je prostovoljna in velikodušna človekova zavzetost pri družbenih spremembah. Potrebno je, da so vsi soudeleženi pri pospeševanju skupnega blagra, vsakdo v skladu z mestom, ki ga zavzema, in vlogo, ki jo ima. Ta dolžnost je neločljivo povezana z dostojanstvom človeške osebe.
Soudeležba se najprej uresničuje v prevzemanju področij, za katera kdo sprejme osebno odgovornost: s skrbjo za vzgojo svoje družine, z vestnim opravljanjem svojega dela prispeva človek k blagru drugega in družbe (prim. CA 43).
Državljani se morajo kolikor mogoče dejavno udeleževati javnega življenja. Načini te soudeležbe so lahko različni glede različnosti dežele ali kulture. "Hvaliti je treba ravnanje tistih narodov, pri katerih je kar največji del državljanov v pristni svobodi udeležen pri javnih zadevah" (CS 31, 3).