Domov/Katekizem/KKC 1850

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1850

Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 8. člen: Greh › II. Definicija greha

1848

Sv. Pavel pravi: "Kjer se je pomnožil greh, se je še

veliko bolj pomnožila milost". Toda če naj milost izvrši svoje delo, mora odkriti greh, da bi spreobrnila naše srce in nam podelila pravičnost "za večno življenje po našem Gospodu Jezusu Kristusu" (Rim 5,20-21). Kakor zdravnik, ki preišče rano, preden jo obveže, projicira Bog s svojo besedo in svojim Duhom živo luč na greh:

Spreobrnjenje zahteva, da se razkrije greh; v njem samem je obsežena notranja sodba vesti. Tu lahko vidimo potrdilo, da Duh resnice deluje v najgloblji notranjosti človeka, to pa postane obenem začetek novega daru milosti in ljubezni: "Prejmite Svetega Duha". Tako v razkritju greha odkrijemo dvojen dar: dar resnice v vesti in dar gotovosti glede odrešenja. Duh resnice je tolažnik (DV 31).

II. Definicija greha

1849

Greh je pregrešitev zoper razum, resnico in

pravilno vest; greh je pomanjkanje resnične ljubezni do Boga in do bližnjega, in to zaradi napačne navezanosti na določene dobrine. Greh rani človekovo naravo in prizadene škodo človeški solidarnosti. Bil je opredeljen kot "beseda, dejanje ali želja, ki so v nasprotju z večno postavo" (v. Avguštin, Faust. 22,27; sv. Tomaž Akvinski, s.th 1-2, 71, 6).

1850

Greh je žalitev Boga: "Zoper tebe samega sem grešil, in,

kar je hudo pred teboj, sem storil" (Ps 51,6). Greh se obrača zoper božjo ljubezen do nas, in odvrača od nje naša srca. Greh je - kakor prvi greh - nepokorščina, upor zoper Boga z voljo postati "kakor Bog", spoznavajoč in določajoč dobro in hudo (1 Mz 3, 5). Tako je greh "ljubezen do sebe prav do preziranja Boga" (sv. Avguštin, civ. 14, 28). Po tem prevzetnem poveličevanju samega sebe je greh v diametralnem nasprotju z Jezusovo pokorščino, ki je izvršila odrešenje (prim. Flp 2,6-9).

1851

Greh prav v Jezusovem trpljenju, v katerem ga je

Kristusovo usmiljenje premagalo, najbolje razkriva svojo nasilnost in svojo mnogoternost: nevernost, morilsko sovraštvo, odklanjanje in zasmehovanje s strani voditeljev in ljudstva, Pilatovo podlost in okrutnost vojakov, Judovo izdajstvo, tako bridko za Jezusa, Petrovo zatajitev in pobeg učencev. Vendar pa prav v uri teme in kneza tega sveta (prim. Jn 14,30) postane v tajnosti Kristusova žrtev vrelec, iz katerega bo neusahljivo izlivalo odpuščanje naših grehov.

III. Različnost grehov

1852

Raznovrstnost grehov je velika. Sv. Pismo nam daje o tem več zapisov. Pismo Galačanom postavlja dela mesa nasproti sadovom Duha: "Sicer pa so dela mesa znana. To so: nečistovanje, nesramnost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštvo, prepirljivost, ljubosumnost, jeza, častihlepnost, razprtije, strankarstvo, nevoščljivost, pijančevanje, žretje in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali božjega kraljestva" (Gal 5,19-21; prim. Rim 1,28-32; 1 Kor 6,9-10; Ef 5,3-5; Kol 3,5-8; 1 Tim 1,9-10; 2 Tim 3,2-5).