Domov/Katekizem/KKC 1851

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1851

Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 8. člen: Greh › II. Definicija greha

II. Definicija greha

1849

Greh je pregrešitev zoper razum, resnico in

pravilno vest; greh je pomanjkanje resnične ljubezni do Boga in do bližnjega, in to zaradi napačne navezanosti na določene dobrine. Greh rani človekovo naravo in prizadene škodo človeški solidarnosti. Bil je opredeljen kot "beseda, dejanje ali želja, ki so v nasprotju z večno postavo" (v. Avguštin, Faust. 22,27; sv. Tomaž Akvinski, s.th 1-2, 71, 6).

1850

Greh je žalitev Boga: "Zoper tebe samega sem grešil, in,

kar je hudo pred teboj, sem storil" (Ps 51,6). Greh se obrača zoper božjo ljubezen do nas, in odvrača od nje naša srca. Greh je - kakor prvi greh - nepokorščina, upor zoper Boga z voljo postati "kakor Bog", spoznavajoč in določajoč dobro in hudo (1 Mz 3, 5). Tako je greh "ljubezen do sebe prav do preziranja Boga" (sv. Avguštin, civ. 14, 28). Po tem prevzetnem poveličevanju samega sebe je greh v diametralnem nasprotju z Jezusovo pokorščino, ki je izvršila odrešenje (prim. Flp 2,6-9).

1851

Greh prav v Jezusovem trpljenju, v katerem ga je

Kristusovo usmiljenje premagalo, najbolje razkriva svojo nasilnost in svojo mnogoternost: nevernost, morilsko sovraštvo, odklanjanje in zasmehovanje s strani voditeljev in ljudstva, Pilatovo podlost in okrutnost vojakov, Judovo izdajstvo, tako bridko za Jezusa, Petrovo zatajitev in pobeg učencev. Vendar pa prav v uri teme in kneza tega sveta (prim. Jn 14,30) postane v tajnosti Kristusova žrtev vrelec, iz katerega bo neusahljivo izlivalo odpuščanje naših grehov.

III. Različnost grehov

1852

Raznovrstnost grehov je velika. Sv. Pismo nam daje o tem več zapisov. Pismo Galačanom postavlja dela mesa nasproti sadovom Duha: "Sicer pa so dela mesa znana. To so: nečistovanje, nesramnost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštvo, prepirljivost, ljubosumnost, jeza, častihlepnost, razprtije, strankarstvo, nevoščljivost, pijančevanje, žretje in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali božjega kraljestva" (Gal 5,19-21; prim. Rim 1,28-32; 1 Kor 6,9-10; Ef 5,3-5; Kol 3,5-8; 1 Tim 1,9-10; 2 Tim 3,2-5).

1853

Grehe je mogoče razlikovati po njihovem predmetu, kakor za vsako človeško dejanje, ali po krepostih, katerim nasprotujejo bodisi s čezmernostjo bodisi s pomanjkljivostjo, ali po zapovedih, ki jim nasprotujejo. Mogoče jih je razvrstiti tudi po tem, ali se tičejo Boga, bližnjega ali nas samih; deliti jih je mogoče na duhovne in mesene grehe, ali tudi na grehe z mislijo, besedo, dejanjem ali opustitvijo. Korenina greha je v človekovem srcu, v njegovi svobodni volji, kakor nas uči Gospod: "Iz srca prihajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletvine. To je tisto, kar omadežuje človeka" (Mt 15,19). V srcu prebiva tudi ljubezen, počelo dobrih in čistih del, ljubezen, ki jo greh žali.