Jezus napravlja iz ljubezni novo zapoved ( prim. Jn 13,34). S tem, da ljubi svoje "do konca" (Jn 13,1), razodeva Očetovo ljubezen, katero prejema. Ko učenci ljubijo drug drugega, posnemajo Jezusovo ljubezen, ki jo prejemajo tudi vase. Zato pravi Jezus: "Kakor je Oče ljubil mene, sem tudi jaz ljubil vas. Ostanite v moji ljubezni!" (Jn 15,9). In dalje: "To je moja zapoved, da ljubite drug drugega, kakor sem vas ljubil jaz" (Jn 15, 12).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 7. člen: Kreposti › II. Božje kreposti
Kot sad Duha in polnost postave spolnjuje ljubezen zapovedi Boga in njegovega Kristusa: "Ostanite v moji ljubezni! Če boste spolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni" (Jn 15,9-10); prim. Mt 22,40; Rim 13,8-10).
Kristus je umrl iz ljubezni do nas tedaj, ko smo bili še "sovražniki" (Rim 5,10). Gospod zahteva od nas, da kakor on ljubimo celo svoje sovražnike (Mt 5,44), da napravimo za svojega bližnjega tudi najbolj oddaljenega človeka (prim. Lk 10, 27-37), da ljubimo otroke (prim. Mr 9,37) in uboge kakor njega samega (prim. Mt 25,40.45).
Sv. apostol Pavel nam je o ljubezni podal sliko brez primere: "Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli se pa resnice. Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese" (1 Kor 13,4-7).
Ko "ljubezni ne bi imel, nisem nič", nadaljuje apostol. In vse tisto, kar je prednost, služenje, krepost sama... nam brez ljubezni "nič ne koristi" (1 Kor 13,1-4). Ljubezen je višja kakor vse kreposti. Ljubezen je prva od božjih kreposti: "Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen" (1 Kor 13,13).
Ljubezen je duša in navdihovalka uresničevanja vseh kreposti. Ljubezen je "vez popolnosti" (Kol 3,14); je (notranji) lik kreposti; medsebojno jih včlenja in ureja; je vir in cilj njihovega krčanskega uresničevanja. Ljubezen potrjuje in očiščuje našo človeško zmožnost za ljubezen; dviga jo k nadnaravni popolnosti božje ljubezni.