Domov/Katekizem/KKC 1823

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1823

Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 7. člen: Kreposti › II. Božje kreposti

1821

Upati torej moremo na nebeško slavo, ki jo je Bog obljubil tistim, ki ga ljubijo (prim. Rim 8,28-30) in izpolnjujejo njegovo voljo (prim. Mt 7,21). V vsakršni okoliščini mora vsakdo upati, da bo z božjo milostjo "vztrajal do konca" (prim. Mt 10,22; prim. trid. koncil: DS 1541:S 810-811) in dosegel nebeško veselje kot večno božje plačilo za dobra dela, storjena s Kristusovo milostjo. V upanju Cerkev moli, "da bi se vsi ljudje zveličali" (1 Tim 2,4). Cerkev hrepeni po tem, da bi bila v nebeški slavi združena s Kristusom, svojim ženinom:

Upaj, moja duša, upaj! Ne veš ne dneva ne ure. Skrbno bedi, vse tako hitro mine, čeprav tvoja nepotrpežljivost spravlja v dvom to, kar je gotovo, in čas, ki je zelo kratek, razteguje. Misli na to, da bolj ko premišljuješ, bolj boš izkusila ljubezen, ki jo prinašaš svojemu Bogu, in bolj boš nekoč uživala s svojim Ljubljenim v sreči in zamaknjenosti, ki nikoli ne bosta mogla nehati (Sv. Terezija od Jezusa, excl. 15, 3).

Ljubezen

1822

Ljubezen je božja krepost, s katero ljubimo Boga nadvse zaradi njega samega in svojega bližnjega kakor sami sebe zaradi ljubezni do Boga.

1823

Jezus napravlja iz ljubezni novo zapoved ( prim. Jn 13,34). S tem, da ljubi svoje "do konca" (Jn 13,1), razodeva Očetovo ljubezen, katero prejema. Ko učenci ljubijo drug drugega, posnemajo Jezusovo ljubezen, ki jo prejemajo tudi vase. Zato pravi Jezus: "Kakor je Oče ljubil mene, sem tudi jaz ljubil vas. Ostanite v moji ljubezni!" (Jn 15,9). In dalje: "To je moja zapoved, da ljubite drug drugega, kakor sem vas ljubil jaz" (Jn 15, 12).

1824

Kot sad Duha in polnost postave spolnjuje ljubezen zapovedi Boga in njegovega Kristusa: "Ostanite v moji ljubezni! Če boste spolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni" (Jn 15,9-10); prim. Mt 22,40; Rim 13,8-10).

1825

Kristus je umrl iz ljubezni do nas tedaj, ko smo bili še "sovražniki" (Rim 5,10). Gospod zahteva od nas, da kakor on ljubimo celo svoje sovražnike (Mt 5,44), da napravimo za svojega bližnjega tudi najbolj oddaljenega človeka (prim. Lk 10, 27-37), da ljubimo otroke (prim. Mr 9,37) in uboge kakor njega samega (prim. Mt 25,40.45).

Sv. apostol Pavel nam je o ljubezni podal sliko brez primere: "Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli se pa resnice. Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese" (1 Kor 13,4-7).