Domov/Katekizem/KKC 1814

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1814

Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 7. člen: Kreposti › II. Božje kreposti

II. Božje kreposti

1812

Človeške kreposti se zakoreninjajo v božjih krepostih, ki prilagajajo človekove zmožnosti za deležnost pri božji naravi (prim. 2 Pt 1, 4), kajti božje kreposti se nanašajo neposredno na Boga. Božje kreposti pripravijo (disponirajo) kristjane razpoložijo za življenje v povezanosti s sveto Trojico. Za svoj izvir, nagib in predmet imajo je troedinega Boga.

1813

Božje kreposti so temelj, duša in značilnost kristjanovega nravnega delovanja. Božje kreposti so lik (notranja oblika) vseh nravnih kreposti in jih obenem oživljajo. Bog jih vlije v dušo vernih, da bi jih tako naredil sposobne delovati kot božji otroci in zaslužiti večno življenje. Božje kreposti so poroštvo navzočnosti in delovanja Svetega Duha v zmožnostih človeškega bitja. Božje kreposti so tri: vera, upanje in ljubezen (prim. 1 Kor 13,13).

Vera

1814

Vera je božja krepost, s katero verujemo v Boga in sprejemamo za resnico vse, kar nam je rekel in razodel, in kar nam sveta Cerkev predoloži v verovanje, ker je Bog resnica sama. Z vero "se človek svobodno vsega izroči Bogu" (BR 5). Zato si verujoči prizadeva, da bi spoznal in izvrševal božjo voljo. "Pravični bo živel iz vere" (Rim 1, 17). Živa "vera deluje po ljubezni" (Gal 5,6).

1815

Dar vere ostane v tistem, ki ni grešil proti njej (prim. trident. koncil: DS 1545: S 815). Toda "vera brez del je mrtva" (Jak 2,26): brez upanja in brez ljubezni vera ne zedinja vernika v polnosti s Kristusom in ga ne napravlja za živ ud njegovega telesa.

1816

Kristusov učenec mora vero ne samo ohranjati in iz nje živeti, marveč jo tudi izpovedovati, jo neustrašeno izpričevati in jo razširjati: "Treba je, da so vsi pripravljeni priznavati Kristusa pred ljudmi in hoditi za njim po poti križa v preganjanjih, ki Cerkvi nikdar ne manjkajo" (C 42; prim. VS 14). Služenje veri in pričevanje za vero se zahtevata za zveličanje: "Vsakega torej, ki bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih" (Mt 10,32-33).