II. Strasti in nravno življenje
Same v sebi strasti niso ne dobre ne zle. Svojo nravno kvalifikacijo (opredeljenost) dobijo samo v tisti meri, v kateri so dejansko odvisne od razuma in volje. Strasti se imenujejo prostovoljne "ali zato, ker jim volja ukaže, ali zato, ker se jim volja ne upira" (sv. Tomaž Akv., s.th. 1-2,24,1). K popolnosti nečesa nravno ali človeško dobrega spada, da razum kroti strasti; (prim. s.th. 2-2,24,3).