Domov/Katekizem/KKC 1738

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1738

Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 3. člen: Človekova svoboda › I. Svoboda in odgovornost

1736

Vsak neposredno hoteni dej se prišteva njegovemu povzročitelju.

Tako Bog vpraša Adama po grehu, storjenem v vrtu: "Kaj si storil?" (1 Mz 3,13). Podobno pravi Kajnu (prim. 1 Mz 4,10). Prav tako pravi tudi prerok Natan kralju Davidu, potem ko je prešuštvoval z Urijevo ženo in dal umoriti Urija (prim. 2 Sam 12,7-15).

Dejanje more biti posredno prostovoljno, kadar izhaja iz zanemarjenja tistega, kar bi bil človek dolžan poznati ali storiti, npr. nesreča zaradi nepoznavanja cestnih predpisov.

1737

Učinek more (sme) biti dopuščen, ne da bi bil s strani storilca dejanja hoten, npr. izčrpanost matere ob vzglavju bolnega otroka. Slab učinek se ne prišteva, če ni bil hoten niti kot cilj niti kot sredstvo dejanja; tako smrt, ki si jo človek nakoplje, ko pomaga komu v nevarnosti. Da se slab učinek prišteva, je potrebno, da ga je bilo mogoče predvidevati in da ima tisti storilec možnost, da se mu izogne npr. v primeru, ko voznik v pijanosti do smrti povozi človeka.

1738

Svoboda se udejanja v odnosih med ljudmi. Vsaka človeška oseba, ki je ustvarjena po božji podobi, ima naravno pravico, da jo drugi ljudje priznavajo kot svobodno in odgovorno bitje. Vsi dolgujejo vsakomur to izkazovanje spoštovanja. Pravica udejanjanja svobode je zahteva, ki je neločljiva od dostojanstva človeške osebe, zlasti še v nravnih in religioznih stvareh (prim. VS 2). To pravico je treba tudi civilno priznavati in ščititi v mejah skupnega blagra in javnega reda (prim. VS 7).

II. Človeška svoboda v redu orešenja

1739

Svoboda in greh. Človekova svoboda je omejena in podvržena zmoti. Človek je dejansko zablodil. Svobodno je grešil. Ko je odklonil božjo namero ljubezni, je sam sebe prevaral; postal je suženj greha. Ta prva odtujitev (alienacija) je rodila množico drugih. Zgodovina človeštva od začetkov pričuje o nesrečah in zatiranjih, ki so se rodila iz človekovega srca zaradi zlorabljanja svobode.

1740

Ogrožanje svobode. Udejanjanje svobode ne vključuje pravice, da vse izrečemo in vse storimo. Napačno je domišljati si, da "človek kot nosilec svobode zadostuje sam sebi in ima za cilj to, da z uživanjem zemeljskih dobrin zadovolji svoje zemeljske interese" (CDF, instr. "Libertatis conscientia" 13). Z druge strani so ekonomski, družbeni, politični in kulturni predpogoji, ki se zahtevajo za pravilno udejanjanje svobode, prepogostokrat neupoštevane in kršene. Takšni položaji zaslepljenosti in krivičnosti otežujejo nravno življenje in postavljajo v skušnjavo tako močne kakor slabotne, da bi grešili zoper ljubezen. Če se človek oddalji od nravne postave, škoduje svoji lastni svobodi, se usužnji sam sebi, prelomi bratstvo s svojimi bližnjimi in postane upornik zoper božjo resnico.