Domov/Katekizem/KKC 1719

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1719

Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 2. člen: Naša poklicanost k blaženosti › II. Hrepenenje po sreči

1717

Blagri slikajo obraz Jezusa Kristusa in opisujejo njegovo ljubezen; izražajo poklicanost vernikov, pridruženih slavi njegovega trpljenja in vstajenja; razjasnjujejo značilna dejanja in naravnanosti krščanskega življenja; so osupljujoče (paradoksalne?) obljube, ki v bridkostih vzdržujejo upanje; naznanjajo blagoslove, nagrade, ki so v temini učencem že pridobljene; v življenju Device Marije in vseh svetnikov so se blagri že začeli.

II. Hrepenenje po sreči

1718

Blagri so odgovor na naravno hrepenenje po sreči. To hrepenenje je božjega izvora: Bog ga je položil v človekovo srce, da bi ga pritegnil k sebi, k Bogu, ki ga edini more izpolniti.

Prav gotovo hočemo vsi živeti srečno in ni v človeškem rodu nikogar, ki se ne bi strinjal s to trditvijo, in še preden je sploh v polnosti izrečena (sv. Avguštin, mor. eccl. 1,3,4).

Kako te torej iščem, Gospod? Kajti s tem, da iščem tebe, svojega Boga, iščem srečno življenje. Iskal te bom, da bo živela moja duša. Zakaj kakor živi moje telo po moji duši, tako živi moja duša po tebi (sv. Avguštin, con.10,20).

Samo Bog nasičuje (sv.Tomaž Akv., symb. 1).

1719

Blagri odkrivajo cilj človeškega bivanja, poslednji namen človeških dejanj: Bog nas kliče k svoji lastni blaženosti. Ta klic se obrača na vsakogar osebno, pa tudi na celoto Cerkve, novo ljudstvo tistih, ki so sprejeli obljubo in v veri živijo iz nje.

III. Krščanska blaženost

1720

Nova zaveza uporablja več izrazov, za označitev blaženosti, h kateri Bog kliče človeka: prihod božjega kraljestva (prim. Mt 4,17); gledanje Boga: "Blagor čistim v srcu, ker bodo Boga gledali" (Mt 5,8; prim. 1 Jn 3,2; 1 Kor 13,12); vstop v Gospodovo veselje (prim. Mt 25,21.23); vstop v božji počitek (Heb 4,7-11):

Tam bomo počivali in gledali; gledali in ljubili; ljubili in hvalili. Glej, to bo ob koncu brez konca. In kateri drugi cilj imamo, če ne tega, da pridemo v kraljestvo, ki ga ne bo konca? (sv. Avguštin, civ. 22,30).

1721

Bog nas je postavil na ta svet, da bi ga spoznavali, mu služili ter ga ljubili in tako prišli v nebesa. Blaženost nas stori deležne božje narave (1 Pt 1,4) in večnega življenja (prim. Jn 17,3). Z njo vstopi človek v Kristusovo slavo (prim. Rim 8,18) in v uživanje troedinega božjega življenja.