Domov/Katekizem/KKC 1692

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1692

Tretji del: Življenje v Kristusu

1690

Slovo, "z-Bogom" od rajnega in "priporočanje" rajnega Bogu, ki ga opravi Cerkev. "To je zadnje slovo, ko krščansko občestvo skupno pozdravi svojega člana, preden ga odnesejo ali pokopljejo" (PObr 10). Bizantinsko izročilo to izrazi s poslovilnim poljubom pokojnemu:

S tem zadnjim pozdravom "pojemo ob njegovem odhodu iz tega življenja in ob njegovi ločitvi, pa tudi ker obstaja občestvo in ponovno snidenje. Mi umrli v resnici nismo nikakor ločeni eni od drugih, saj potujemo mi vsi po isti poti in se bomo znova našli v istem kraju. Nikoli ne bomo ločeni drug od drugega, saj živimo za Kristusa in smo zdaj zedinjeni s Kristusom, ko gremo njemu naproti (...) vsi bomo skupaj v Kristusu" (sv. Simeon Solunski, sep.)

Tretji del: Življenje v Kristusu

1691

"Spoznaj, o kristjan, svoje dostojanstvo. Ker si postal deležen božje narave, se nikar z nevrednim vedenjem ne vračaj v prejšnjo nizkost. Pomni, kakšne glave in kakšnega telesa ud si. Ne pozabi, da si bil iztrgan iz oblasti teme in prestavljen v svetlobo in božje kraljestvo" (sv. Leon Vel., sermo 21,2-3).

1692

Veroizpoved je izrekla veličino božjih darov človeku v delu njegovega stvarjenja in še bolj v odrešenju in posvečenju. Kar vera izpoveduje, to zakramenti priobčujejo: po zakramentih, ki so jih "prerodili", so kristjani postali "božji otroci (Jn 1,12; 1 Jn 3,1), in deležni božje narave" (2 Pt 1,4). Ko kristjani v veri spoznajo svoje novo dostojanstvo, so poklicani, da zanaprej živijo, "kakor je vredno Kristusovega evangelija (Flp 1,27). Po zakramentih in molitvi prejemajo Kristusovo milost in darove njegovega Duha, ki jih za to usposablja.

1693

Jezus Kristus je vedno "delal to, kar je všeč Očetu (prim. Jn 8,29). Vedno je živel v popolnem občestvu z njim. Prav tako so njegovi učenci povabljeni, da živijo pod pogledom Očeta, "ki vidi na skrivnem" (prim. Mt.6), da bodo postali "popolni, kakor je popoln nebeški Oče" (Mt 5,47).

1694

S krstom včlenjeni v Kristusa (prim. Rim 6,5) so kristjani "mrtvi za greh in živijo za Boga, v Kristusu Jezusu" (Rim 6,11) ter so tako deležni življenja Vstalega (prim. Kol 2,12). V hoji za Kristusom in zedinjeni z njim (prim. Jn 15,5) si morejo kristjani prizadevati, da bi "posnemali Boga kot njegovi ljubljeni otroci in bi živeli v ljubezni" (Ef 5,1), ko se v svojih mislih, besedah in dejanjih ravnajo "po mišljenju, ki je v Kristusu Jezusu" (Fil 2,5) in sledijo njegovim zgledom (Jn 13,12-16).