"Verujem" (apostolska vera): To je vera Cerkve, ki jo izpoveduje osebno vsak vernik, v prvi vrsti o priliki krsta. "Verujemo" (nicejsko- carigrajska veroizpoved, v grškem izvirniku): To je vera Cerkve, ki jo izpovedujejo škofje, zbrani na koncilu, ali - splošneje - vsak bogoslužni zbor verujočih. "Verujem": Cerkev, naša mati, je tudi tista, ki odgovarja s svojo vero Bogu in ki nas uči govoriti: "verujem", "verujemo".
Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Tretje poglavje: Človekovo odgovarjanje Bogu › 2. člen: Verujemo › I. Glej, Gospod, na vero svoje Cerkve
I. Glej, Gospod, na vero svoje Cerkve
Najprej je Cerkev tista, ki veruje in ki tako nosi, nahranja in vzdržuje mojo vero. Najprej je Cerkev tista, ki povsod izpoveduje (vero v) Gospoda ("Tebe po vsej zemlji slavi sveta Cerkev", pojemo v "Tebe, Boga, hvalimo"), in z njo ter v njej pritegnjeni in privedeni do tega, da tudi mi izpovedujemo: "Verujem", "verujemo". Po Cerkvi prejmemo vero in novo življenje v Kristusu s krstom. V Rimskem obredniku vpraša krstitelj katehumena: "Kaj želiš od Cerkve božje?". In odgovor je: "Vero". "Kaj ti da vera?" "Večno življenje".
Zveličavno odrešenje prihaja samo od Boga; ker pa življenje vere prejemamo po Cerkvi, je ona naša mati: "Verujemo Cerkvi kot materi našega novega rojstva, in ne v Cerkev, kakor da bi ona bila povzročiteljica našega zveličavnega odrešenja" (Faustus de Riez, Spir. 1,2). Ker je naša mati, je tudi vzgojiteljica naše vere.
II. Govorica vere
Ne verujemo v obrazce, ampak v stvarnosti, katere obrazci izražajo in glede katerih nam vera omogoča, da se jih "dotikamo". "Dejanje (vere) verujočega se ne ustavi pri povedi, temveč pri (povedani) stvarnosti" (sv. Tomaž Akv., s.th. 2-2,1,2, ad 2). Vendar se tem stvarnostim približamo s pomočjo teh obrazcev (formulacij) vere. Obrazci nam omogočajo izražati vero in jo predajati, jo obhajati v skupnosti, jo usvajati ter bolj in bolj živeti iz nje.
Cerkev, ki je "steber in temelj resnice" (1 Tim 3,15), zvesto ohranja "vero, ki je bila svetim izročena enkrat za vselej" (Jud 3). Cerkev je tista, ki ohranja spomin na Kristusove besede, ona predaja iz roda v rod izpovedovanje vere apostolov. Kakor mati, ki uči svoje otroke govoriti in prav s tem razumevati ter priobčevati, nas Cerkev, naša mati, uči govorico vere, da bi nas uvajala v umevanje vere in življenje iz vere.