Katekizem katoliške Cerkve

KKC 171

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Tretje poglavje: Človekovo odgovarjanje Bogu › 2. člen: Verujemo › II. Govorica vere

169

Zveličavno odrešenje prihaja samo od Boga; ker pa življenje vere prejemamo po Cerkvi, je ona naša mati: "Verujemo Cerkvi kot materi našega novega rojstva, in ne v Cerkev, kakor da bi ona bila povzročiteljica našega zveličavnega odrešenja" (Faustus de Riez, Spir. 1,2). Ker je naša mati, je tudi vzgojiteljica naše vere.

II. Govorica vere

170

Ne verujemo v obrazce, ampak v stvarnosti, katere obrazci izražajo in glede katerih nam vera omogoča, da se jih "dotikamo". "Dejanje (vere) verujočega se ne ustavi pri povedi, temveč pri (povedani) stvarnosti" (sv. Tomaž Akv., s.th. 2-2,1,2, ad 2). Vendar se tem stvarnostim približamo s pomočjo teh obrazcev (formulacij) vere. Obrazci nam omogočajo izražati vero in jo predajati, jo obhajati v skupnosti, jo usvajati ter bolj in bolj živeti iz nje.

171

Cerkev, ki je "steber in temelj resnice" (1 Tim 3,15), zvesto ohranja "vero, ki je bila svetim izročena enkrat za vselej" (Jud 3). Cerkev je tista, ki ohranja spomin na Kristusove besede, ona predaja iz roda v rod izpovedovanje vere apostolov. Kakor mati, ki uči svoje otroke govoriti in prav s tem razumevati ter priobčevati, nas Cerkev, naša mati, uči govorico vere, da bi nas uvajala v umevanje vere in življenje iz vere.

III. Ena sama vera

172

Skozi stoletja Cerkev prek tolikerih jezikov, kultur, ljudstev in narodov ne neha izpovedovati svoje edine vere, ki jo je prejela od enega samega Gospoda in predajala naprej z enim samim krstom, zakoreninjena v prepričanju, da imajo vsi ljudje samo enega Boga in Očeta (prim. Ef 4,4-6). Sv. Irenej Lyonski, priča te vere, izjavlja:

173

"Čeprav je namreč Cerkev razpršena po vsem svetu prav do skrajnih koncev zemlje, ko je od apostolov in njihovih učencev prejela vero (...) ohranja to oznanjevanje in to vero, kakor da bi prebivala samo v eni hiši; Cerkev to veruje na isti način, kakor da bi imela samo eno dušo in samo eno srce; in Cerkev to oznanja, to uči in to predaja naprej z enodušnim glasom, kakor da bi imela samo ena usta" (haer. 1,10,1-2).