Katekizem katoliške Cerkve

KKC 168

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Tretje poglavje: Človekovo odgovarjanje Bogu › 2. člen: Verujemo › I. Glej, Gospod, na vero svoje Cerkve

2. člen: Verujemo

166

Vera je osebnostno dejanje: svoboden odgovor človeka na iniciativo (pobudo) razodevajočega se Boga. Toda vera ni osamljeno dejanje. Nihče ne more verovati sam, kakor nihče ne more živeti sam. Nihče si ni dal vere sam, kakor si nihče ni sam dal življenja. Verujoči je prejel vero od drugega, mora jo predati naprej drugemu. Naša ljubezen do Jezusa in do ljudi nas priganja, da govorimo drugemu o naši veri. Vsak verujoči je torej kakor člen v veliki verigi verujočih. Ne morem verovati, ne da bi me nosila vera drugih, in s svojo vero prispevam k nošenju vere drugih.

167

"Verujem" (apostolska vera): To je vera Cerkve, ki jo izpoveduje osebno vsak vernik, v prvi vrsti o priliki krsta. "Verujemo" (nicejsko- carigrajska veroizpoved, v grškem izvirniku): To je vera Cerkve, ki jo izpovedujejo škofje, zbrani na koncilu, ali - splošneje - vsak bogoslužni zbor verujočih. "Verujem": Cerkev, naša mati, je tudi tista, ki odgovarja s svojo vero Bogu in ki nas uči govoriti: "verujem", "verujemo".

I. Glej, Gospod, na vero svoje Cerkve

168

Najprej je Cerkev tista, ki veruje in ki tako nosi, nahranja in vzdržuje mojo vero. Najprej je Cerkev tista, ki povsod izpoveduje (vero v) Gospoda ("Tebe po vsej zemlji slavi sveta Cerkev", pojemo v "Tebe, Boga, hvalimo"), in z njo ter v njej pritegnjeni in privedeni do tega, da tudi mi izpovedujemo: "Verujem", "verujemo". Po Cerkvi prejmemo vero in novo življenje v Kristusu s krstom. V Rimskem obredniku vpraša krstitelj katehumena: "Kaj želiš od Cerkve božje?". In odgovor je: "Vero". "Kaj ti da vera?" "Večno življenje".

169

Zveličavno odrešenje prihaja samo od Boga; ker pa življenje vere prejemamo po Cerkvi, je ona naša mati: "Verujemo Cerkvi kot materi našega novega rojstva, in ne v Cerkev, kakor da bi ona bila povzročiteljica našega zveličavnega odrešenja" (Faustus de Riez, Spir. 1,2). Ker je naša mati, je tudi vzgojiteljica naše vere.

II. Govorica vere

170

Ne verujemo v obrazce, ampak v stvarnosti, katere obrazci izražajo in glede katerih nam vera omogoča, da se jih "dotikamo". "Dejanje (vere) verujočega se ne ustavi pri povedi, temveč pri (povedani) stvarnosti" (sv. Tomaž Akv., s.th. 2-2,1,2, ad 2). Vendar se tem stvarnostim približamo s pomočjo teh obrazcev (formulacij) vere. Obrazci nam omogočajo izražati vero in jo predajati, jo obhajati v skupnosti, jo usvajati ter bolj in bolj živeti iz nje.