Domov/Katekizem/KKC 1673

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1673

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Četrto poglavje: Druga liturgična opravila › 1. člen: Zakramentali

1671

Med zakramentali stopajo na prvo mesto blagoslovi (oseb, obeda, predmetov, krajev). Vsak blagoslov je hvaljenje Boga in prošnja za doseženje njegovih darov. V Kristusu blagoslavlja kristjane Bog Oče "z vsakršnim duhovnim blagoslovom" (Ef 1,3). Zato Cerkev podeljuje blagoslov s klicanjem Jezusovega imena in navadno tako, da napravi sveto znamenje Kristusovega križa.

1672

Nekateri blagoslovi (blagoslovitve) imajo trajen pomen: njihov učinek je v tem, da posvetijo osebe Bogu in da pridržijo predmete in kraje za liturgično rabo. Med tistimi blagoslovi (blagoslovitvami?), ki so namenjeni za osebe - ne smemo jih seveda zamenjavati z zakramentalno posvetitvijo (ordinatio) - je na prvem mestu blagoslovitev opata ali opatinje kakega samostana, posvetitev devic, obred redovniške zaobljube in blagoslovi za nekatere cerkvene službe (bralce, mašne pomočnike, katehiste itd.). Kot primer blagoslovitve predmetov moremo omeniti posvetitev (dedicatio) ali blagoslovitev kake cerkve ali oltarja, blagoslovitev svetih olj, svetih posod in oblačil, zvonov itd.

1673

Kadar Cerkev javno in z oblastjo prosi v imenu Jezusa Kristusa,da bi bila kaka oseba ali kak predmet zavarovan zoper vpliv hudobnega duha in odtegnjen njegovemu gospostvu, govorimo o eksorcizmu (zarotovanju, izganjanju hudega duha). Jezus sam ga je izvrševal (Mr 1,25 sl.), od njega ima Cerkev oblast in nalogo izganjati hude duhove (prim. Mr 3,15; 6,7.13; 16,17). V preprosti obliki se eksorzizem (zarotovanje) uporablja pri krščevanju. Slovesen eksorcizem, imenovan "veliki eksorcizem", more izvršiti samo duhovnik s škofovim dovoljenjem. Treba je ravnati z razumnostjo in se strogo držati od Cerkve postavljenih pravil. Eksorcizem meri na izgon hudobnih duhov ali na osvoboditev od demonskega vpliva in to z duhovno oblastjo, ki jo je Jezus zaupal svoji Cerkvi. Zelo se od tega razlikuje primer bolezni, zlasti psihičnih, katerih zdravljenje spada v zdravniško vedo. Pomembno je torej dobiti pred izvršitvijo eksorcizma gotovost, da gre za navzočnost hudobnega duha in ne za bolezen (prim. CIC kan. 1172).

Ljudska religioznost

1674

Zunaj liturgije zakramentov in zakramentalov mora kateheza upoštevati oblike pobožnosti vernikov in ljudske religioznosti. Religiozni čut krščanskega ljudstva je v vsakem času našel svoj izraz v mnogovrstnih oblikah pobožnosti, ki obdajajo zakramentalno življenje Cerkve, kakor so češčenje relikvij, obiskovanja svetišč, romanja, procesije, križev pot, religiozni plesi, rožni venec, svetinjice itd. (2. nicejski vesoljni cerkveni zbor ; DS 601; 603, trid. konc: DS 1822).

1675

Ti izrazi vernosti so podaljšek liturgičnega življenja Cerkve, vendar ga ne nadomeščajo: Treba jih je "uskladiti z liturgičnimi časi, da bodo s svetim bogoslužjem v soglasju, v nekem smislu iz njega izvirale in ljudstvo k njemu vodile, kajti sveto bogoslužje je že po svoji naravi daleč odličnejše od njih" (B 13).