Domov/Katekizem/KKC 1662

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1662

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 7. člen: Zakrament svetega zakona › VI. Domača cerkev

1660

Zakonsko zavezo, po kateri mož in žena vzpostavita med seboj intimno skupnost življenja in ljubezni, je utemeljil in obdaril s njenimi lastnimi zakonitostmi Stvarnik. Po svoji naravi je naravnana tako na blagor zakoncev kakor na roditev in vzgojo otrok. Zakonsko zavezo med krščenimi je Kristus Gospod povzdignil k dostojanstvu zakramenta (prim. CS 48,1; CIC, kan 1055, # 1).

1661

Zakrament zakona naznačuje zedinjenje Kristusa in Cerkve. Ta zakrament daje poročencema milost, da se ljubita z ljubeznijo, s katero je Kristus ljubil svojo Cerkev; tako spopolni milost zakramenta človeško ljubezen poročencev, utrjuje njuno nerazvezljivo enoto in ju posvečuje na poti večnega življenja (trid. c.zb: DS 1799).

1662

Zakon temelji na privolitvi pogodbenikov, se pravi na volji, da se podarita drug drugemu in dokončno z namenom živeti zvesto in rodovitno zavezo ljubezni.

1663

Ker sklenitev zakon postavi oba zakonca v javni življenjski stan v Cerkvi, je prav, da je njeno obhajanje javno, v okviru liturgičnega slavja, pred duhovnikom (ali kvalificirano pričo Cerkve), pričami in zborom vernikov.

1664

Enost, nerazvezljivost in odprtost za rodovitnost so za zakon bistvene. Mnogoženstvo je nezdružljivo z enostjo zakona; razveza loči to, kar je Bog združil; odklanjanje rodovitnosti odvrača zakonsko življenje od njegovega "najodličnejšega daru", od otroka (CS 50,1).