Na kratko
Sv. Pavel pravi: "Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev (...). Ta skrivnost je velika; s tem mislim na razmerje Kristusa do Cerkve" (Ef 5,25.32).
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 7. člen: Zakrament svetega zakona › VI. Domača cerkev
Sv. Pavel pravi: "Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev (...). Ta skrivnost je velika; s tem mislim na razmerje Kristusa do Cerkve" (Ef 5,25.32).
Zakonsko zavezo, po kateri mož in žena vzpostavita med seboj intimno skupnost življenja in ljubezni, je utemeljil in obdaril s njenimi lastnimi zakonitostmi Stvarnik. Po svoji naravi je naravnana tako na blagor zakoncev kakor na roditev in vzgojo otrok. Zakonsko zavezo med krščenimi je Kristus Gospod povzdignil k dostojanstvu zakramenta (prim. CS 48,1; CIC, kan 1055, # 1).
Zakrament zakona naznačuje zedinjenje Kristusa in Cerkve. Ta zakrament daje poročencema milost, da se ljubita z ljubeznijo, s katero je Kristus ljubil svojo Cerkev; tako spopolni milost zakramenta človeško ljubezen poročencev, utrjuje njuno nerazvezljivo enoto in ju posvečuje na poti večnega življenja (trid. c.zb: DS 1799).
Zakon temelji na privolitvi pogodbenikov, se pravi na volji, da se podarita drug drugemu in dokončno z namenom živeti zvesto in rodovitno zavezo ljubezni.
Ker sklenitev zakon postavi oba zakonca v javni življenjski stan v Cerkvi, je prav, da je njeno obhajanje javno, v okviru liturgičnega slavja, pred duhovnikom (ali kvalificirano pričo Cerkve), pričami in zborom vernikov.