Domov/Katekizem/KKC 1654

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1654

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 7. člen: Zakrament svetega zakona › V. Dobrine in zahteve zakonske ljubezni

Odprtost za rodovitnost

1652

"Po sami svoji naravi sta ustanova zakona in zakonska ljubezen naravnana na roditev in vzgojo otrok in dosežeta v njih tako rekoč svojo krono" ( CS 48, 1):

Otroci so zares najodličnejši dar zakona in kar največ prispevajo k blagru staršev samih. Bog, "ki je od začetka človeka ustvaril kot moža in ženo" (Mt 19,4), je človeku hotel dati neko posebno deležnost pri svojem stvariteljskem delovanju in je tudi moža in ženo blagoslovil z besedami: "Rodita in se množita" (1 Mz 1,28). Zato pravilno pojmovana zakonska ljubezen in celotni iz te izvirajoči način družinskega življenja - ne da bi podcenjevali druge namene zakona - težita za tem, da bi bili zakonci pripravljeni pogumno sodelovati z ljubeznijo Stvarnika in Odrešenika, ki hoče po njih nenehno večati in bogatiti svojo družino" (CS 50,1).

1653

Rodovitnost zakonske ljubezni se razteza na sadove nravnega, duhovnega in nadnaravnega življenja, ki ga starši z vzgojo predajajo naprej svojim otrokom. Starši so glavni in prvi vzgojitelji svojih otrok (KV 3). V tem smislu je temeljna naloga zakona in družine biti v službi življenja (prim. FC 28).

1654

Zakonci, ki jim Bog ni dal, da bi imeli otroke, morejo kljub temu imeti zakonsko življenje, ki je v človeškem in krščanskem smislu polno. Njihov zakon more izžarevati rodovitnost ljubezni, sprejemanja in žrtve.

VI. Domača cerkev

1655

Kristus se je hotel roditi in rasti v krogu svete družine Jožefa in Marije. Cerkev ni nič drugega kakor "božja družina". Od vsega začetka so jedro Cerkve pogosto sestavljali tisti, ki so "z vso svojo hišo" sprejeli vero (prim. Apd 18,8). Ko so se spreobrnili, so tudi želeli, da bi se zveličala "vsa njihova hiša"(prim. Apd 16, 31 in 11, 14). Te družine, ki so postale verne, so bile otočki krščanskega življenja sredi neverujočega sveta.

1656

V naših dneh so v svetu, ki je pogostokrat tuj in celo sovražen veri, verne družine kot živa in izžarevajoča ognjišča vere prvenstveno pomembne. Zato 2. vatikanski koncil poimenuje družino s starim izrazom "Ecclesia domestica" - domača Cerkev (C 11; prim. OD 21). V krogu družine so starši svojim otrokom "z besedo in zgledom prvi oznanjevalci vere in gojiti morajo v vsakem njegov lastni poklic, posebno skrbno pa sveti poklic" (C 11).