Enota in nerazveljivost poroke
Ljubezen zakoncev že po svoji naravi terja enost in nerazvezljivost njune skupnosti oseb, ki zajema celotno njuno življenje: "tako nista več dva, ampak eno telo (Mt 19,6; prim. 1 Mz 2,24). "Poklicana sta, da v svojem občestvu stalno rasteta na osnovi vsakodnevne zvestobe svoji zakonski obljubi, s tem da popolno podarjata sama sebe drug drugemu" (FC 19). To človeško občestvo potrjuje, očiščuje in dovršuje občestvo v Jezusu Kristusu, ki ga daje zakrament zakona. Poglablja se z življenjem skupne vere in s skupnim prejemanjem evharistije.