Domov/Katekizem/KKC 1639

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1639

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 7. člen: Zakrament svetega zakona › IV. Učinki zakramenta zakona

1637

V zakonih z različnostjo vere ima katoliški zakonec posebno nalogo: "Neverni mož je namreč posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po možu" (1 Kor 7,14). Veliko veselje je za krščanskega zakonca in za Cerkev, če to "posvečenje" vodi k svobodnemu spreobrnjenju drugega zakonca h krščanski veri (prim. 1 Kor 7,16). Iskrena zakonska ljubezen, ponižno in potrpežljivo prakticiranje v družinskih krepostih ter vztrajna molitev morejo pripraviti neverujočega sozakonca za sprejetje milosti spreobrnjenja.

IV. Učinki zakramenta zakona

1638

"Iz veljavnega zakona nastane med zakoncema vez, ki je po svoji naravi trajna in izključna; poleg tega krščanski zakon zakonca s posebnim zakramentom utrjuje in nekako posvečuje za dolžnosti in dostojanstvo njunega stanu" (CIC kan.1134).

Zakonska vez

1639

Privolitev, s katero se ženin in nevesta medsebojno dasta in sprejmeta, zapečati Bog sam (prim. Mr 10,9). Tako iz njune zaveze "nastane tudi pred družbo po božji volji trdna ustanova" (CS 48,1). Zaveza med zakonci je pritegnjena v zavezo Boga z ljudmi: "Prava zakonska ljubezen je povzeta v božjo ljubezen" (CS 48,2).

1640

Zakonsko vez vzpostavi torej Bog sam, tako da sklenjeni in izvršeni zakon med krščenima ne more nikoli biti razvezan. Ta vez, ki izhaja iz svobodnega dejanja poročencev in iz izvršitve zakona, je stvarnost, ki je odslej nepreklicna in pričenja zavezo, za katero jamči božja zvestoba sama. In ni v moči Cerkve, nima oblasti, da bi se izrekla proti tej ureditvi božje modrosti (prim. CIC kan. 1141).

Milost zakramenta zakona

1641

"V svojem življenjskem stanu in v svojem lastnem redu imajo (krščanski zakonci) svoj lastni dar v božjem ljudstvu" (C 11). Ta milost, lastna zakramentu zakona, je namenjena spopolnjevanju ljubezni zakoncev in utrjevanju njihove nerazvezljive enote. Po tej milosti "si v zakonskem življenju in pri sprejemanju in vzgajanju otrok med seboj pomagajo k svetosti" (C 11, prim. C 41).