Domov/Katekizem/KKC 1544

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1544

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › II. Zakrament svetega reda v odrešenjskem Božjem načrtu

1542

Pri posvečenju duhovnikov moli Cerkev:

Gospod, presveti Oče,(...) že v stari zavezi si kot naznanitev prihodnjih zakramentov postavil na čelo svojega ljudstva velike duhovnike, ki naj bi ga vodili, izbral pa si tudi druge može, ki si jih pridružil njihovi službi in ki so jim pomagali pri njihovi nalogi. Tako si priobčil sedemdeseterim možem, polnim modrosti, duha, ki si ga bil dal Mojzesu, in dal si, da so Aronovi sinovi bili deležni posvečenja, ki ga je bil prejel njihov oče.

1543

In v posvetilni molitvi za diakone Cerkev izpoveduje:

Presveti Oče,(...) za graditev tega novega templja, Cerkve, si postavil služabnike treh različnih redov, škofe, duhovnike in diakone, ki naj ti, eni kakor drugi, služijo kakor nekoč v stari zavezi; za službo v tvojem bivališču si oddelil sinove Levijevega rodu in si bil njihova dediščina.

Eno samo (edinovrstno?; enkratno?) Kristusovo duhovništvo

1544

Vse predpodobe starozaveznega duhovništva najdejo svojo spolnitev v Jezusu Kristusu, "edinem sredniku med Bogom in ljudmi" (1 Tim 2,5). Na Melkizedeka, "duhovnika Boga Najvišjega" (1 Mz 14,18), gleda krščansko izročilo kot na predpodo duhovništva Jezusa Kristusa, edinega "velikega duhovnika po Melkizedekovem redu" (Heb 5,10; 6,20), "svetega, nedolžnega, brezmadežnega (Heb 7,26), ki je "z eno daritvijo za vselej naredil popolne tiste, ki jih posvečuje" (Heb 10,14), to je po eni sami žrtvi na križu.

1545

Kristusova odrešilna daritev je ena sama, izvršena enkrat za vselej. In vendar postaja navzoča v evharistični daritvi Cerkve. Isto velja za eno samo Kristusovo duhovništvo: navzoče postaja po službenem duhovništvu, ne da bi se pri tem zmanjšala enkratnost Kristusovega duhovništva. "Et ideo solus Christus est verus sacerdos, alii autem ministri eius", "In zato je samo Kristus resničen duhovnik, drugi pa so njegovi služabniki" (sv. Tomaž Akv., haebr. 7,4).

Dve deležnosti enega samega Kristusovega duhovništva

1546

Kristus, veliki duhovnik in edini srednik, je iz Cerkve napravil "kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta" (Raz 1,6; prim. Raz 5,9-10; 1 Pt 2,5.9). Celotna skupnost verujočih je kot takšna duhovniška. Verniki izvršujejo svoje krstno duhovništvo - vsak po svoji poklicanosti - prek svoje deležnosti pri poslanstvu Kristusa, duhovnika, preroka in kralja. Po zakramentih krsta in birme so verniki "posvečeni (...) za sveto duhovništvo" (C 10).