Domov/Katekizem/KKC 1545

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1545

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › II. Zakrament svetega reda v odrešenjskem Božjem načrtu

1543

In v posvetilni molitvi za diakone Cerkev izpoveduje:

Presveti Oče,(...) za graditev tega novega templja, Cerkve, si postavil služabnike treh različnih redov, škofe, duhovnike in diakone, ki naj ti, eni kakor drugi, služijo kakor nekoč v stari zavezi; za službo v tvojem bivališču si oddelil sinove Levijevega rodu in si bil njihova dediščina.

Eno samo (edinovrstno?; enkratno?) Kristusovo duhovništvo

1544

Vse predpodobe starozaveznega duhovništva najdejo svojo spolnitev v Jezusu Kristusu, "edinem sredniku med Bogom in ljudmi" (1 Tim 2,5). Na Melkizedeka, "duhovnika Boga Najvišjega" (1 Mz 14,18), gleda krščansko izročilo kot na predpodo duhovništva Jezusa Kristusa, edinega "velikega duhovnika po Melkizedekovem redu" (Heb 5,10; 6,20), "svetega, nedolžnega, brezmadežnega (Heb 7,26), ki je "z eno daritvijo za vselej naredil popolne tiste, ki jih posvečuje" (Heb 10,14), to je po eni sami žrtvi na križu.

1545

Kristusova odrešilna daritev je ena sama, izvršena enkrat za vselej. In vendar postaja navzoča v evharistični daritvi Cerkve. Isto velja za eno samo Kristusovo duhovništvo: navzoče postaja po službenem duhovništvu, ne da bi se pri tem zmanjšala enkratnost Kristusovega duhovništva. "Et ideo solus Christus est verus sacerdos, alii autem ministri eius", "In zato je samo Kristus resničen duhovnik, drugi pa so njegovi služabniki" (sv. Tomaž Akv., haebr. 7,4).

Dve deležnosti enega samega Kristusovega duhovništva

1546

Kristus, veliki duhovnik in edini srednik, je iz Cerkve napravil "kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta" (Raz 1,6; prim. Raz 5,9-10; 1 Pt 2,5.9). Celotna skupnost verujočih je kot takšna duhovniška. Verniki izvršujejo svoje krstno duhovništvo - vsak po svoji poklicanosti - prek svoje deležnosti pri poslanstvu Kristusa, duhovnika, preroka in kralja. Po zakramentih krsta in birme so verniki "posvečeni (...) za sveto duhovništvo" (C 10).

1547

Čeprav je službeno ali hierarhično duhovništvo škofov in duhovnikov ter skupno duhovništvo vseh vernikov "eno in drugo, vsako na svoj poseben način, deležno edinega Kristusovega duhovništva, se vendarle med seboj bistveno razlikujeta, čeprav sta "naravnani drugo na drugo" (C 10). V kakšnem smislu? Medtem ko se skupno duhovništvo vernikov uresničuje v razvijanju krstne milosti, življenja iz vere, upanja in ljubezni, življenja po Duhu, pa je službeno duhovništvo v službi skupnega duhovništva in je usmerjeno na razvijanje krstne milosti vseh kristjanov. Službeno duhovništvo je eno od sredstev(?), po katerih Kristus nenehno gradi in vodi svojo Cerkev. Zaradi tega se prenaša naprej po posebnem zakramentu, zakramentu svetega reda.

In persona Christi Capitis (V osebi Kristusa-glave)...