Domov/Katekizem/KKC 1542

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1542

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › II. Zakrament svetega reda v odrešenjskem Božjem načrtu

1540

Čeprav je bilo to duhovništvo postavljeno za oznanjevanje božje besede (prim. Mal 2,7-9) in za to, da bi z daritvami in molitvijo vzpostavljalo občestvo z Bogom, ostaja kljub temu nesposobno za izvšitev odrešenja, saj mora nenehoma ponavljati daritve in ne more priti do dokončnega posvečenja (prim. Heb 5,3; 7,27; 10,1-4), katerega je mogla uresničiti edinole Kristusova daritev.

1541

Toda liturgija Cerkve vidi v Aronovem duhovništvu in v levitski službi, kakor tudi v postavitvi sedemdesetih "starešin" (prim. 4 Mz 11,24-25), predpodobe posvečenega duhovništva nove zaveze. Tako v latinskem obredu Cerkev moli v posvetilnem hvalospevu za posvečenje škofov:

Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa... skozi vso staro zavezo si začenjal oblikovati svojo Cerkev; od začetka si določil ljudstvo, ki je izšlo iz Abrahama, da postane sveto ljudstvo; postavil si poglavarje in duhovnike in vedno poskrbel za službo pri tvojem svetišču...

1542

Pri posvečenju duhovnikov moli Cerkev:

Gospod, presveti Oče,(...) že v stari zavezi si kot naznanitev prihodnjih zakramentov postavil na čelo svojega ljudstva velike duhovnike, ki naj bi ga vodili, izbral pa si tudi druge može, ki si jih pridružil njihovi službi in ki so jim pomagali pri njihovi nalogi. Tako si priobčil sedemdeseterim možem, polnim modrosti, duha, ki si ga bil dal Mojzesu, in dal si, da so Aronovi sinovi bili deležni posvečenja, ki ga je bil prejel njihov oče.

1543

In v posvetilni molitvi za diakone Cerkev izpoveduje:

Presveti Oče,(...) za graditev tega novega templja, Cerkve, si postavil služabnike treh različnih redov, škofe, duhovnike in diakone, ki naj ti, eni kakor drugi, služijo kakor nekoč v stari zavezi; za službo v tvojem bivališču si oddelil sinove Levijevega rodu in si bil njihova dediščina.

Eno samo (edinovrstno?; enkratno?) Kristusovo duhovništvo

1544

Vse predpodobe starozaveznega duhovništva najdejo svojo spolnitev v Jezusu Kristusu, "edinem sredniku med Bogom in ljudmi" (1 Tim 2,5). Na Melkizedeka, "duhovnika Boga Najvišjega" (1 Mz 14,18), gleda krščansko izročilo kot na predpodo duhovništva Jezusa Kristusa, edinega "velikega duhovnika po Melkizedekovem redu" (Heb 5,10; 6,20), "svetega, nedolžnega, brezmadežnega (Heb 7,26), ki je "z eno daritvijo za vselej naredil popolne tiste, ki jih posvečuje" (Heb 10,14), to je po eni sami žrtvi na križu.