Vključitev v enega teh cerkvenih teles so izvrševali z obredom, imenovanim "ordinatio", religioznim (verskim) in liturgičnim dejanjem, ki je bilo posvetitev, blagoslovitev ali zakrament. Danes je beseda "ordinatio" pridržana zakramentalnemu dejanju, ki vključi v red škofov, prezbiterjev in diakonov in ki gre onkraj preproste izvolitve, označitve, pooblastitve (delegiranja) ali postavitve po skupnosti; kajti "ordinacija"
podeli dar Svetega Duha, ki omogoča izvrševati "sveto oblast" ("sacra potestas": prim. C 10), ki more prihajati le od Kristusa samega, po Kristusovi Cerkvi. "Ordinacija" se imenuje tudi "consecratio" (posvečenje); kajti ordinacija je oddelitev kristjana od drugih in od Kristusa samega izvršena umestitev (postavitev) za Cerkev. Polaganje škofovih rok skupaj s posvetilno molitvijo sestavlja vidno znamenje tega posvečenja.