Domov/Katekizem/KKC 1538

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1538

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › I. Zakaj to ime zakramenta svetega reda

6. člen: Zakrament svetega reda

1536

Sveti red je zakrament, po katerem se poslanstvo, ki ga je Kristus izročil svojim apostolom, še naprej izvršuje v Cerkvi do konca časov: to je torej zakrament apostolske službe. Obsega tri stopnje: škofovsko, prezbiterat in diakonat službo.

(O tem, kako je Kristus postavil apostolsko službo in podelil poslanstvo, glej zgoraj). - Tu gre le za vprašanje o zakramentalni poti, po kateri se ta služba predaja naprej).

I. Zakaj to ime zakramenta svetega reda

1537

Beseda red je v rimski starodavnosti označeval telesa, postavljena v državljanskem smislu, zlasti telo tistih, ki vladajo. "Ordinatio" označuje vključitev v neki "ordo" (red). V Cerkvi obstajajo telesa, ki jih izročilo, ne brez temeljev v Svetem pismu (prim. Heb 5,6; 7,11; Ps 110,4), od starodavnosti naprej imenuje "taxeis" (grško), "ordines" (redovi); tako liturgija govori o "ordo episcoporum" (redu škofov), o "ordo presbyterorum" (redu duhovnikov) in o "ordo diaconorum" (redu diakonov). Tudi druge skupine dobivajo to ime "ordo" (red): katehumeni, device, zakonci, vdove...

1538

Vključitev v enega teh cerkvenih teles so izvrševali z obredom, imenovanim "ordinatio", religioznim (verskim) in liturgičnim dejanjem, ki je bilo posvetitev, blagoslovitev ali zakrament. Danes je beseda "ordinatio" pridržana zakramentalnemu dejanju, ki vključi v red škofov, prezbiterjev in diakonov in ki gre onkraj preproste izvolitve, označitve, pooblastitve (delegiranja) ali postavitve po skupnosti; kajti "ordinacija"

podeli dar Svetega Duha, ki omogoča izvrševati "sveto oblast" ("sacra potestas": prim. C 10), ki more prihajati le od Kristusa samega, po Kristusovi Cerkvi. "Ordinacija" se imenuje tudi "consecratio" (posvečenje); kajti ordinacija je oddelitev kristjana od drugih in od Kristusa samega izvršena umestitev (postavitev) za Cerkev. Polaganje škofovih rok skupaj s posvetilno molitvijo sestavlja vidno znamenje tega posvečenja.

II. Zakrament svetega reda v odrešenjskem Božjem načrtu

Starozavezno duhovništvo

1539

Izvoljeno ljudstvo je Bog vzpostavil kot "kraljestvo duhovnikov in svet narod" (2 Mz 19,6; prim. Iz 61,6). Toda znotraj izraelskega ljudstva je Bog izbral enega od dvanajstih rodov, namreč Levijev rod, in ga oddelil za liturgično službo (prim. 4 Mz 1, 48-53); Bog sam je njegova dediščina (prim. Joz 13,33). Poseben obred je podeljeval posvečenje za duhovništvo stare zaveze (prim. 2 Mz 29, 1-30; 3 Mz 8). Duhovniki so tu "postavljeni za ljudi v korist za to, kar se nanaša na Boga, da darujejo darove in daritve za grehe" (Heb 5,1).

1540

Čeprav je bilo to duhovništvo postavljeno za oznanjevanje božje besede (prim. Mal 2,7-9) in za to, da bi z daritvami in molitvijo vzpostavljalo občestvo z Bogom, ostaja kljub temu nesposobno za izvšitev odrešenja, saj mora nenehoma ponavljati daritve in ne more priti do dokončnega posvečenja (prim. Heb 5,3; 7,27; 10,1-4), katerega je mogla uresničiti edinole Kristusova daritev.