Domov/Katekizem/KKC 1537

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1537

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › I. Zakaj to ime zakramenta svetega reda

1535

V teh dveh zakramentih tisti, ki so že bili s krstom in birmo (prim. C 10) posvečeni za skupno duhovništvo vseh vernikov, morejo prejeti posebna posvečenja. Tisti, ki prejmejo zakrament svetega reda, so posvečeni za to, da bi v Kristusovem imenu "bili pastirji Cerkve z božjo besedo in milostjo" (C 11). Z druge strani pa "krščanska zakonca poseben zakrament okrepi in tako rekoč posveti za dolžnosti in dostojanstvo njunega stanu" (CS 48,2).

6. člen: Zakrament svetega reda

1536

Sveti red je zakrament, po katerem se poslanstvo, ki ga je Kristus izročil svojim apostolom, še naprej izvršuje v Cerkvi do konca časov: to je torej zakrament apostolske službe. Obsega tri stopnje: škofovsko, prezbiterat in diakonat službo.

(O tem, kako je Kristus postavil apostolsko službo in podelil poslanstvo, glej zgoraj). - Tu gre le za vprašanje o zakramentalni poti, po kateri se ta služba predaja naprej).

I. Zakaj to ime zakramenta svetega reda

1537

Beseda red je v rimski starodavnosti označeval telesa, postavljena v državljanskem smislu, zlasti telo tistih, ki vladajo. "Ordinatio" označuje vključitev v neki "ordo" (red). V Cerkvi obstajajo telesa, ki jih izročilo, ne brez temeljev v Svetem pismu (prim. Heb 5,6; 7,11; Ps 110,4), od starodavnosti naprej imenuje "taxeis" (grško), "ordines" (redovi); tako liturgija govori o "ordo episcoporum" (redu škofov), o "ordo presbyterorum" (redu duhovnikov) in o "ordo diaconorum" (redu diakonov). Tudi druge skupine dobivajo to ime "ordo" (red): katehumeni, device, zakonci, vdove...

1538

Vključitev v enega teh cerkvenih teles so izvrševali z obredom, imenovanim "ordinatio", religioznim (verskim) in liturgičnim dejanjem, ki je bilo posvetitev, blagoslovitev ali zakrament. Danes je beseda "ordinatio" pridržana zakramentalnemu dejanju, ki vključi v red škofov, prezbiterjev in diakonov in ki gre onkraj preproste izvolitve, označitve, pooblastitve (delegiranja) ali postavitve po skupnosti; kajti "ordinacija"

podeli dar Svetega Duha, ki omogoča izvrševati "sveto oblast" ("sacra potestas": prim. C 10), ki more prihajati le od Kristusa samega, po Kristusovi Cerkvi. "Ordinacija" se imenuje tudi "consecratio" (posvečenje); kajti ordinacija je oddelitev kristjana od drugih in od Kristusa samega izvršena umestitev (postavitev) za Cerkev. Polaganje škofovih rok skupaj s posvetilno molitvijo sestavlja vidno znamenje tega posvečenja.

II. Zakrament svetega reda v odrešenjskem Božjem načrtu

Starozavezno duhovništvo

1539

Izvoljeno ljudstvo je Bog vzpostavil kot "kraljestvo duhovnikov in svet narod" (2 Mz 19,6; prim. Iz 61,6). Toda znotraj izraelskega ljudstva je Bog izbral enega od dvanajstih rodov, namreč Levijev rod, in ga oddelil za liturgično službo (prim. 4 Mz 1, 48-53); Bog sam je njegova dediščina (prim. Joz 13,33). Poseben obred je podeljeval posvečenje za duhovništvo stare zaveze (prim. 2 Mz 29, 1-30; 3 Mz 8). Duhovniki so tu "postavljeni za ljudi v korist za to, kar se nanaša na Boga, da darujejo darove in daritve za grehe" (Heb 5,1).