Domov/Katekizem/KKC 1515

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1515

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 5. člen: Bolniško maziljenje › II. Kdo prejme in kdo podeli ta zakrament?

1513

Apostolska konstitucija "Sacram unctionem infirmorum" z dne 30. novembra 1972, je v skladu z 2. vatikanskim koncilom (prim. B 73) določila, da se je odslej treba v rimskem obredu držati naslednjega:

Zakrament bolniškega maziljenja se podeljuje nevarno bolnim osebam, tako da jih mazilimo na čelu in na rokah s pravilno blagoslovljenim - oljčnim ali drugim rastlinskim -oljem in samo enkrat rečemo: "Po tem svetem maziljenju in svojem dobrotljivem usmiljenju naj ti Gospod pomaga z milostjo Svetega Duha, odpusti naj ti grehe, te reši in milostno poživi" (prim. ZCP, kan. 847, & 1).

V primeru hude bolezni...

II. Kdo prejme in kdo podeli ta zakrament?

1514

Bolniško maziljenje "ni zakrament samo za tiste, ki so v skrajni smrtni nevarnosti. Primeren čas za prejem nastopi nedvomno takrat, ko vernik zaradi bolezni ali starosti začenja biti v smrtni nevarnosti" (B 73; prim. ZCP, kan. 1004, & 1; 1005; 1007; ZVCP, kan. 738).

1515

Če je bolnik, ki je prejel miziljenje, ozdravil, more v primeru nove hude bolezni znova prejeti ta zakrament. V potekanju iste bolezni moremo zakrament ponoviti, če se bolezen poslabša. Primerno je, da se prejme bolniško maziljenje pred pomembno operacijo. Isto velja za stare ljudi, katerih slabotnost se močneje pojavlja.

"... naj pokliče starešine Cerkve"

1516

Samo duhovniki (škofje in prezbiterji) so delivci bolniškega maziljenja (prim. Trid.konc.: DS 1697; 1719; ZCP, kan. 1003; ZVCP, kan. 739, & 1). Dolžnost dušnih pastirjev je, da poučijo vernike o blagodejnostih tega zakramenta. Verniki naj opogumljajo bolnike, naj pokličejo duhovnika, da bodo prejeli ta zakrament. Bolniki naj se pripravijo, da ga prejmejo dobro pripravljeni s pomočjo njihovega duhovnika in celotne cerkvene skupnosti, ki je povabljena, da prav posebej obdaja bolnike z molitvijo s svojimi molitvami in z bratskimi pozornostmi.

III. Kako obhajati ta zakrament?

1517

Bolniško maziljenje je, kakor vsi drugi zakramenti, liturgično in skupnostno obhajanje (prim. B 27), ki se opravlja v družini, v bolnišnici ali v cerkvi, za enega samega bolnika ali za celo skupino bolnikov. Zelo primerno je, da ga vključimo v obhajanje evharistije, spomina Gospodove velike noči. Če okoliščine svetujejo, more pred bolniškim maziljenjem biti zakrament pokore, po maziljenju pa zakrament evharistije. Kot zakrament Kristusove velike noči (pashe) bi morala evharistija biti vedno zadnji zakrament zemeljskega romanja, "popotnica" za "prehod" k večnemu življenju.